Prva ovira vinjeta
»Še prej pa bo treba rešiti težave glede vinjet. Če bo po sprostitvi prometa skozi predor Markovec tudi za hitro cesto treba plačati vinjeto, bo obalna cesta ostala prevozna, saj bodo domačini zato, da bi se izognili plačilu, želeli voziti po njej. Če vinjete ne bo, pa to dejansko pomeni sprostitev štirih kilometrov slovenske obale,« je poudaril Igor Kolenc, župan Izole, ki bo predvidoma še letos dobila tudi novo vpadnico, priključeno na hitro cesto skozi predor. Ker doslej posebnega posluha za njihove pobude država ni pokazala, Kolenc upa, da bodo v novi vladi dobili resnejše sogovornike, ki se bodo zavedali pomena tega prostora. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so na naše vprašanje odgovorili zelo skopo: »Ta odločitev še ni sprejeta.«
V Kopru in Izoli so kljub temu k pripravi prvih idejnih rešitev že povabili več domačih arhitekturnih birojev. V Izoli so predstavili prvi dve, še štiri pa bodo septembra v Kopru. Nabor vseh rešitev, ki bodo ponudile smernice, in odziv prebivalcev nanje bosta osnova za izdelavo projektne naloge in pozneje urbanističnega natečaja.
Pozidave ne bo
Znan primorski arhitekt Matjaž Garzarolli je ob tem opozoril, da je območje med Koprom in Izolo »še zadnji prazen segment našega morja. Vsi preostali deli že imajo svojo namembnost. Zelo jasno moramo ovrednotiti, kaj nam to pomeni in kaj želimo iz tega narediti. Ta prostor je po mojem mnenju stvar nacionalnega pomena, tako kot so soline in polotok Seča,« je posvaril pred prehitrimi in premalo premišljenimi posegi, saj poti nazaj ne bo.
Izolski župan se zaveda odgovornosti, zato pravi, da bodo s pripravo »hiteli počasi«, dokler ne bodo našli najoptimalnejše rešitve. Zagotovil je, da območja ne želijo pozidati, zato tukaj ne bo hotelov in plaž, kjer ležiš kot sardina. Arhitekti so že nakazali, da bi bili poleg dostopa s kolesom in peš mogoči tudi izposoja električnih koles in ureditev električnega vlakca.
Arhitekt Aleš Rebec, ki je s kolegi oblikoval eno od idejnih rešitev, je poudaril, da območje že zdaj – poleg tega, da je zaščiteno – vsebuje različne naravne in kulturne vrednote, od rastišča pozejdonke, klifa in arheoloških najdišč do lokacije ladje Rex, ki že sami po sebi ne dopuščajo drastičnih posegov. »Zaradi ohranjanja teh vrednot in vedut smo želeli v ta del čim manj posegati z objekti.«
Da so prav naravne in kulturne danosti lahko priložnost za dodatno ponudbo, se strinja tudi Kolenc. »Če nekoga na jugu Italije vprašate, kje je Trst, ne bo nujno vedel, če pa omenite ladjo Rex, bo vedel vsak. O tem se učijo v šolah. To so zgodbe, magneti, ki lahko vlečejo. Italija pa je 60-milijonski trg.«
Čeprav sta se občini za javno predstavitev bolj ali manj všečnih idejnih rešitev odločili pred lokalnimi volitvami, je jasno, da bi bila za uresničitev projekta potrebna leta. Prav tako bo že njegova priprava odvisna od možnosti evropskega sofinanciranja, saj bi po Kolenčevih besedah samo projektiranje stalo več milijonov evrov.
