V prihodnjih dneh bo državna Nafta Lendava, ki se že dlje časa spopada s finančnimi težavami, objavila javni razpis za prodajo hčerinskih podjetij Nafta Petrochem in Nafta varovanje. Poleg tega je predvidena tudi prodaja čistilne naprave, za katero naj bi po naših informacijah že obstajali interesenti.
Višina kupnine za Nafto Petrochem, ki se ukvarja s proizvodnjo petrokemičnih lepil, formalina in drugih petrokemičnih produktov, bo odvisna tudi od tega, ali bo v kratkem zagnana tovarna metanola. Zaradi previsoke cene zemeljskega plina je tovarna metanola prenehala obratovati leta 2010. Po zastavljenih ciljih bi morala tovarna že delovati, vendar pa se zaradi zavlačevanja slovaškega strateškega partnerja iCommodities, ki ga zastopa Eugen Hinrichs, načrti še niso uresničili. Marca letos sta iCommodities in Nafta Petrochem sicer ustanovila podjetje Metanol, v katerem je slovaška družba pridobila 90-odstotni lastniški delež. Vnovični začetek proizvodnje metanola bi Nafti Petrochemu med drugim omogočal, da bi po bolj ugodnih cenah dobivala metanol, ki ga uporablja kot vhodno surovino pri izdelavi lepil. Samo transportni stroški metanola bi bili v tem primeru nižji za približno 400.000 evrov. Čeprav ne obratuje, tovarna metanola povzroča letne stroške v višini 200.000 evrov. Novoustanovljeno podjetje naj bi zaposlovalo približno 30 delavcev.
Nafta Lendava je sicer tako kot Petrol polovični lastnik Geoenerga, ki ima v lasti pravice do črpanja plina v Pomurju. Raziskave o tem je izvajala angleška družba Ascent Resources in vanje vložila več milijonov evrov. Po njenih ugotovitvah naj bi bilo v globinah Pomurja zadosti plina za izkoriščanje v komercialne namene. Kot je pojasnil prvi mož Skupine Nafta Dušan Stopar, ki je na tem mestu lani nasledil Cvetka Žalika, so trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, medtem ko naj bi plin po načrtih začeli črpati v prihodnjem letu.
Čeprav so se razmere po opozorilni stavki v Nafti Petrochemu letos spomladi stabilizirale, družba še vedno ni poravnala vseh zapadlih obveznosti do zaposlenih, je pojasnil Stopar. Zaposlenim namreč dolgujejo še plačilo dveh prispevkov za plače. Če bi takoj poplačali vse obveznosti do delavcev, bi to pomenilo, da ne bi imeli zadosti sredstev za financiranje nujno potrebnega obratnega kapitala.
