Mednarodna poletna orkestrska in komorna šola OrkesterkamP otrokom in mladim ponuja dopolnilno glasbeno izobraževanje, ki ga nadgrajuje s številnimi prostočasnimi dejavnostmi, kot so športno-adrenalinske aktivnosti, izleti ali filmski večeri. Udeleženci, ki jih je na deveti izvedbi Orkesterkampa največ doslej, saj so organizatorji prejeli kar 300 prijav, so razdeljeni na pet orkestrskih sestavov, ki so in še bodo pripravili številne koncerte v Bovcu in drugih slovenskih krajih.
Navdušenje nad filmsko glasbo
Ob koncu prejšnjega tedna je kamp z dnevom odprtih vrat pogled v zakulisje vaj omogočil tudi širši javnosti. Mladinski simfonični orkester OkamP je tedaj večinoma vrtčevskemu občinstvu dal priložnost, da se preizkusi na različnih inštrumentih, prikazal je, kako razglašeno bi orkester zvenel brez dirigenta, nato pa ob nekaj skladbah pokazal še ubranost, ki jo je sestav dosegel po štirih dneh intenzivnih vaj. Mladi glasbeniki so bili še posebno navdušeni, ko je dirigent Matjaž Brežnik naznanil, da bodo zaigrali naslovno pesem iz filma Gladiator. Pozneje, med pavzo, je namreč nekaj posameznikov razložilo, da jim je filmsko glasbo še posebno všeč preigravati. Prostora za njihove glasbene želje sicer ni, saj program že vnaprej pripravijo dirigenti in mentorji, a se udeleženci strinjajo, da imajo ti razumevanje za njihov glasbeni okus.
Dirigent Matjaž Brežnik je pojasnil, da je polovica njegovega programa vedno takšnega, da ga vsi brez težav odigrajo, a vselej vključi tudi kakšno skladbo, ki je trd oreh in pri kateri je treba veliko razmišljati. »Izvedba najtežjih skladb običajno najbolj uspe, ker se morajo mladi glasbeniki takrat zares angažirati in skoncentrirati. Tedaj so močno odvisni drug od drugega, saj se morajo veliko poslušati med seboj.« Prav krepitev slednjega se zdi izjemno pomembna tudi udeležencem. »Tu se naučimo, kako delati v skupini, kako biti povezani med seboj,« pravi Aiko, Nejka pa pristavi: »S tem, ko se družimo, se bolj povežemo tudi v glasbi. Čim bolje se med seboj spoznamo, tem bolje tudi skupaj igramo.«
Mnogi se vračajo več let
Prav zaradi spoznavanja novih prijateljev in druženja ob glasbi ter različnih aktivnostih se večina udeležencev v kamp vrača več let zapored, kot pozitivne vidike pa izpostavljajo še zanimiv program, od jutra do večera zapolnjen urnik in tradicijo. Med tako imenovanimi povratniki je tudi violinist Domen, ki prednost dela v kampu v primerjavi z igranjem v siceršnjih orkestrih vidi v tem, da se v enem tednu veliko več naučiš, saj »imaš vaje zjutraj, popoldne in zvečer, medtem ko so vaje v orkestru v glasbeni šoli le enkrat na teden in vmes vse pozabiš«. Žanu in Luki se zdi pomembno tudi, da je vzdušje sproščeno, čeprav člani Mladinskega simfoničnega orkestra zatrjujejo, da letos vlada precej bolj strogo ozračje kot prejšnja leta. »Vendar, če je vse skupaj strožje, se najbrž več naučite,« jih izzovem, a v odgovor dobim skupinski enoglasen »neeeeee«. Pravijo namreč, da bolj kot je sproščeno vzdušje, bolj so zavzeti za igranje.
In kakšen pristop ubirata dirigenta Matjaž Brežnik ter Jaka Strajnar, ki vodi Jazz Cool Bovec Band, da otroke in mladostnike čim bolj motivirata? »Sam delam z njimi, kot da so odrasli glasbeniki, torej z nekim spoštljivim odnosom. Predvsem jih navajam na to, da je v orkestru pomembno poslušati drug drugega, sodelovati in se prilagajati, kar je tudi sicer zelo pomembno v življenju. Cilj kampa je namreč delo samo, koncerti pa so le posledica tega,« je prepričan Brežnik.
Sproščeno, a ne razpuščeno
Jaka Strajnar vsekakor prisega na sproščenost, saj pravi, da je jazz, ki je v bistvu improvizacijska glasba, že a priori sproščen. »Sproščeno, vendar to še zdaleč ne pomeni razpuščeno. Ko vadimo, obstajajo neka pravila in standardi ter je koncentracija na visoki ravni, kar prinese tudi kakovost. K dobri izvedbi pa zagotovo pripomore, da učenci uživajo v skladbah, ki jih igrajo.« Jazzisti tako letos preigravajo glasbo iz risank ali skladbe Boba Marleyja in Daft Punk, Jaka Strajnar pa ni imun niti za predloge svojih učencev.
Obenem morajo dirigenti na tovrstnih izobraževanjih premostiti razlike med različnimi glasbenimi predznanji in starostnimi skupinami. »Večinoma gre za dobre glasbenike, ki zaigrajo praktično vse, kar napišem, tako da pri izvajanju programa ni večjih omejitev,« svoje varovance pohvali Strajnar. Nekoliko večji razpon v znanju je v Mladinskem simfoničnem orkestru. »Predznanja so zelo različna, saj imajo nekateri končano denimo šele leto dni glasbene šole in so zato na prvih vajah le debelo gledali ter želeli pobegniti domov. Na začetku tudi drug drugega šele spoznavajo, najmlajši včasih jokajo, ker ni poleg mamice, nato pa, glede na izkušnje preteklih let, na koncu ponovno jokajo, ker morajo domov,« je nekoliko hudomušen Brežnik.
Oblikovanje kulturnega turizma
Čeprav so v manjšini, udeleženci kampa prihajajo tudi iz Italije, Avstrije, Srbije, Poljske in Španije. Kot pojasnjuje umetniški vodja Orkesterkampa Simon Perčič, tujce, ki jih je iz leta v leto več, pritegujejo predvsem z informacijami od ust do ust, v veliko pomoč pri promociji pa je seveda tudi splet. »Naše ime se zagotovo utrjuje in prinaša nove udeležence, saj je ta kamp največji daleč naokoli za simfonični orkester za mladino,« pravi umetniški vodja. Tokrat se je za kamp namreč prijavilo kar 25 odstotkov več glasbenih nadobudnežev kot lani. Res je, da je bil lanski odziv med slabšimi, in sicer zaradi spremembe termina in lokacije iz Portoroža v Bovec, a letos je udeležencev v absolutnem smislu največ, kar za seboj povleče tudi povečanje profesorske ekipe ter števila koncertov.
Perčič poudarja še, da je Bovec odlična lokacija za OrkesterkamP, obenem pa kamp pomeni dobro promocijo za to severozahodno slovensko mesto. »Mislim, da ima ta projekt velik potencial v socialnem smislu in širjenju obzorja glede izobraževanja v kulturi. Vsekakor sooblikujemo kulturni turizem. Upam si trditi, da v Sloveniji ne poznam nobene druge zgodbe, ki bi s kulturo ustvarila okoli 2500 nočitev. Poleg tega naše udeležence seznanimo z aktivnostmi, ki jih ponuja Bovec, tako da jih nekoliko navežemo na to mesto, in verjamem, da se vračajo tudi takrat, ko nas ni tukaj. Seveda pa nemalo obiskovalcev pritegnejo naši koncerti.«
