Ker država ni imela alternativnega scenarija po padcu davka na nepremičnine, je prišlo do občutnega zamika prilivov iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in posledično do globoke luknje v občinskih blagajnah, za nekaj časa so v nekaterih občinah zastala tudi plačila obveznosti.
Na problem so prvi opozorili v Mariboru. Milan Mikl, nekdanji začasni namestnik odstopljenega Franca Kanglerja, je dokazal, da je še zmeraj dobro obveščen o razmerah na občini. Na nedavni seji mestnega sveta je s svojimi vprašanji razkril skrb zbujajoče razmere v mestnih financah, ki so se zaradi zamika pri prilivih iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) še poslabšale.
Ni novo, da je Mestna občina Maribor vse bolj odvisna od zadolževanja, ne nazadnje je v letošnjem proračunu predvideno, da bo najela nov dolgoročni kredit v višini osem milijonov evrov. Je pa Mikl v ponedeljek presenetil javnost z vprašanjem, ali je res, da je bila občina zaradi nezmožnosti poravnavanja tekočih obveznosti prisiljena najeti kratkoročno likvidnostno posojilo.
Posojilo bi vrnili v dveh mesecih
Po besedah direktorja občinske uprave Marka Žule občina iz naslova NUSZ letos računa na 13 milijonov evrov prihodkov. Finančno vrzel je mestno vodstvo župana Andreja Fištravca zapolnilo z najetjem kratkoročnega bančnega posojila, vrednega štiri milijone evrov, »po zelo ugodni obrestni meri 2,75 odstotka«, obenem pa so pozvali davčno upravo, naj pospeši izdajanje odločb o odmeri nadomestila. Bančno posojilo naj bi vrnili že čez dva meseca, omenjeni dolgoročni kredit pa naj bi najeli šele konec leta.
Žula je zatrdil, da likvidnostne razmere mariborske občine niso nič drugačne kot v večini slovenskih mestnih občin. Preverili smo, ali to drži.
