“Državni udar” Janka Vebra

Predsednik državnega zbora Janko Veber pa je v nasprotju s prejeto deklaracijo razpisal volitve tudi v občino Ankaran. To pomeni, da ne samo, da ni branil zakonodajne oblasti državnega zbora pred protiustavnim posegom ustavnega sodišča, ampak je celo proti volji državnega zbora prepustil njegovo zakonodajno funkcijo ustavnemu sodišču. Poudariti je treba, da je Janko Veber dobil kredibilna mnenja ustavnih pravnikov, da ustavno sodišče ne more ustanoviti občine, ampak da jo lahko ustanovi samo državni zbor z zakonom. Vebru je bila znana volja državnega zbora glede ustanovitve občine Ankaran: na zadnjem odločanju je zakon podprlo samo 17 poslancev, proti pa jih je bilo 48. To voljo državnega zbora bi moral Veber braniti, saj bi na tak način upravičil zaupanje volilcev.

Tu je treba poudariti, da pri tej deklaraciji ni šlo za neko nepomembno proceduralno vprašanje, ampak je šlo za eno najpomembnejših odločitev državnega zbora v zgodovini parlamentarne demokracije Republike Slovenije. Doslej se še ni zgodilo, da bi ustavno sodišče odločilo o zadevi, za katero je možna samo odločitev državnega zbora in v kateri je obvezna oblika odločitve zakon. V tem primeru je torej šlo za vprašanje, ali bo državnemu zboru uspelo ubraniti svojo zakonodajno oblast glede ustanavljanja občin, ki mu pripada po 139. členu ustave, ali pa jo bo v nasprotju z ustavo prevzelo ustavno sodišče.

Če se Janko Veber ni strinjal z deklaracijo, ki jo je državni zbor sprejel, bi moral odstopiti kot predsednik državnega zbora in prepustiti reševanje tega vprašanja novemu predsedniku. Odstop bi bil dejanje, ki je pričakovano s stališča politične higiene. Vendar pa Janko Veber ne samo, da ni odstopil, ampak je ravnal kot samostojen organ, ki lahko deluje proti volji državnega zbora.

To dejanje Janka Vebra lahko označimo kot »državni udar«, s katerim se je postavil nad državni zbor in je z ekspresno naglico ustavnemu sodišču prepustil zakonodajno funkcijo državnega zbora.

Glede na to, da ni spoštoval volje ljudskega predstavništva in da ni branil njegove zakonodajne funkcije pred protiustavnim posegom ustavnega sodišča, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšen je volilni program Janka Vebra in kakšne obljube bo dal volilcem.