Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, ki ga je ministrstvo v teh dneh poslalo v javno razpravo, napoveduje, da bomo vrsto nujno potrebnih jezikovnih orodij dobili do konca leta 2018. Ena od ključnih prioritet je novi slovar slovenskega jezika, ki naj bi odražal sodobno stanje jezika, za izdelavo katerega je v akcijskem načrtu predvidenih 4,4 milijona evrov.
Stara in nova slovaropisna šola
A zapletlo se je pri pripravi akcijskega načrta, saj sta svoj umik s seznama njegovih avtorjev zahtevala dva sodelujoča pri projektu, jezikoslovec in etimolog prof. dr. Marko Snoj ter leksikograf in jezikovni tehnolog dr. Simon Krek. Pri tem gre za nadaljevanje nesoglasij, o katerih smo v Dnevniku poročali jeseni. Do polemike je prišlo, ko je Simon Krek s sodelavci objavil 150 strani dolg predlog za izdelavo slovarja sodobnega slovenskega jezika. Nekatere nove rešitve, ki jih v njem zagovarjajo, so celovita selitev slovarja na splet, prosta dostopnost uporabnikom in sprotno vključevanje jezikovnih in pomenskih sprememb. Pomisleki so prišli z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje pod okriljem ZRC SAZU. Predstojnik inštituta Marko Snoj je bil med drugim prepričan, da slovar po njihovem predlogu ne bo niti dovolj obsežen niti dovolj zanesljiv. Spor poleg strokovnih razhajanj povzročajo tudi praktični razlogi, saj bo država seveda financirala le en temeljni slovar.
Eden od glavnih financerjev novega slovarja, ministrstvo za kulturo, pa pričakuje prav sodelovanje. Minister Uroš Grilc je že lani poudaril, da ena institucija izpričano dokazuje najvišjo stopnjo slovaropisne vrednosti, druga pa mednarodno pripoznano jezikovno-tehnološko znanje: »Prva institucija potrebuje natanko to, kar ima druga, druga pa natanko to, kar poseduje prva.« Najustreznejši izvajalec bo izbran z javnim razpisom, čas objave razpisa pa je odvisen tudi od soglasja v stroki. »Vsekakor si želimo sodelovanja vseh za to strokovno usposobljenih subjektov, njihovega povezovanja pri kandidiranju na razpisu in pri izvedbi tega zahtevnega projekta,« sporočajo z ministrstva.
Neskladja v stroki ostajajo
Minister je v tem duhu lani jeseni ustanovil skupino za pripravo akcijskega načrta za jezikovno opremljenost, ki bo služil kot izvedbeni dokument politike na tem področju. Vendar je ta teden Marko Snoj zahteval umik s seznama avtorjev: »Razlog je v tem, da ta dokument prinaša tudi vsebine, s katerimi se izrazito ne strinjam, na kar sem v teku usklajevanja večkrat opozoril, a je bilo moje mnenje vsakič prezrto.« Snoj je nezadovoljen z dejstvom, da je bilo poglavje Jezikovni opis (pod katerega spadajo slovarji, slovnice, korpusi), za pripravo katerega je bil v delovni skupini soglasno imenovan za koordinatorja, skoraj v celoti zamenjano z alternativnim predlogom, o katerem se po njegovih besedah niso niti dogovorili niti uskladili.
Simon Krek je očitek zavrnil, saj je po njegovem kriva Snojeva nepripravljenost na iskanje kompromisnih rešitev, glede česar se je v izhodišču strinjalo vseh šest članov skupine: »Dr. Snoj je imel skoraj devet mesecev vse možnosti oblikovati objavljeni dokument. Zvračati po vsem tem času svojo lastno nezainteresiranost ali nezmožnost za to delo na namišljeno prezrtost se mi zdi enostavno neresno, saj je jasno, da ob že izhodiščno različnih mnenjih nihče od avtorjev ne bo zadovoljen s končno verzijo, ker je to pač narava vseh kompromisov.« Krek je zato ponovil Snojevo gesto in od ministrstva zahteval, da tudi njegovo ime umakne s seznama avtorjev, saj tudi sam ne želi biti podpisan pod dokument, s katerim ni zadovoljen (očitek leti na Snojev del).
Konzorcij brez pomembnih nosilcev
Medtem je delo začel Konzorcij za jezikovne vire in tehnologije, ki pripravlja koncept novega slovarja, in sicer na izhodiščih predloga za sodobni slovar slovenskega jezika, ki so ga podali Simon Krek in sodelavci. V konzorciju so znanja združile vse institucije, ki se v Sloveniji ukvarjajo z raziskovanjem sodobne slovenščine, jezikovnih virov in tehnologij: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Institut Jožefa Stefana, Amebis, Trojina in Alpineon.
A v konzorciju ni Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, saj se, kot je pojasnila predsednica konzorcijskega odbora Monika Kalin Golob, povabilu ni odzval. »Inštitut za slovenski jezik in Univerza v Novi Gorici sta bila kot pomembna nosilca jezikovnih znanj večkrat povabljena h konzorciju, a sta se obe instituciji odločili, da se konzorciju ne pridružita, kar zelo obžalujem. Vsekakor vabilo ostaja odprto, kot je razvidno tudi iz konzorcijskega sporazuma.« Na naše poizvedovanje, zakaj pri pripravi koncepta novega slovarja ne želijo sodelovati, predstojnik ni odgovoril.
