Pričakovana življenjska doba otrok v Sloveniji, ki so se rodili v letu 2012, je 80,2 leti
Novi statistični podatki, ki jih je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da je pričakovana življenjska doba otrok v Sloveniji, ki so se rodili v letu 2012, 80,2 leti, enako je tudi povprečje OECD. Ženske, ki so se rodile tega leta v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo povprečno živele 83,3 leta. Pričakovana življenjska doba v državah OECD je za ženske nekoliko nižja - 82,9 leta.
Obratno pa je pri dečkih, ki so bili rojeni v letu 2012. Za dečke, ki so bili tega leta rojeni v Sloveniji, se pričakuje, da bodo povprečno doživeli 77,1 leta, za države v OECD pa je povprečje 77,5 let. Za tiste, ki so bili v letu 2012 stari 65, se v državah OECD pričakuje, da bodo v povprečju živeli še 20,9 let, zgolj za Slovence pa 21,1 let.
Povprečen Slovenec je leta 2012 spil 11 litrov čistega alkohola
V OECD so merili tudi dejavnike tveganja po državah članicah. Povprečen Slovenec je leta 2012 spil 11 litrov čistega alkohola, povprečje za OECD je nižje - 9,1 litra na osebo. V primerjavi s povprečjem OECD, kjer kadi 21 odstotkov prebivalstva, pa v Sloveniji kadi manj ljudi - 19 odstotkov. Pred petimi leti so bili ti deleži ravno obratni - v Sloveniji je kadilo 21 odstotkov prebivalstva, v OECD pa 19 odstotkov.
Statistika OECD tudi kaže, da so se izdatki za zdravstvo v državah članicah OECD potem, ko so so zaradi krize nekaj let stagnirali ali celo krčili, začeli povečevati. Vendar pa hitrost rasti ostaja znatno nižja kot pred krizo, sploh v evropskih državah.
Potrošnja v zdravstvu
V Evropi se je padec potrošnje v zdravstvu v letu 2012 nadaljeval v Grčiji, Italiji, na Portugalskem in Španiji, pa tudi na Češkem in Madžarskem. V Grčiji se je realna potrošnja v zdravstvu med leti 2009 in 2012 znižala za 25 odstotkov, predvsem zaradi rezov v javno porabo.
Nasprotno pa so zunaj Evrope, na primer v Čilu in Mehiki lani beležili močno rast porabe v zdravstvu, iz 6,5 odstotka na 8,5 odstotka na račun nadaljnjih prizadevanj za univerzalni dostop do zdravstvenega varstva. Poraba v zdravstvu se v Koreji nadaljuje z rastjo šest odstotkov na letni ravni od leta 2009, večinoma na račun povečanja rasti v zasebnem zdravstvu. V ZDA je v letu 2012 poraba v zdravstvu zrasla za 2,1 odstotne točke, kar je nad povprečjem držav članic OECD.
Celotna poraba za zdravstvo v Sloveniji znaša 9,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v OECD pa 9,3 odstotka BDP. To je sicer nekoliko višje v primerjavi z letom poprej (9,2 odstotka), a višje kot pred začetkom krize, ko je znašalo 8,6 odstotka BDP. Največji delež BDP za zdravstvo beleži ZDA (16,9 odstotka), med evropskimi državami pa Nizozemska (11,8 odstotka). Najmanj nameni zdravstvu v deležu BDP Turčija 5,4 odstotka.
Slovenija nameni za zdravstvo 6,7 odstotka javnih sredstev
Nekoliko drugačna statistika je po deležu javnih sredstev, ki ga v primerjavi z BDP namenjajo države. Slovenija nameni za zdravstvo 6,7 odstotka javnih sredstev, povprečje OECD pa je 6,7 odstotka. Največ jih nameni Nizozemska (10,1 odstotka BDP), najmanj Mehika (3,1 odstotka). ZDA za zdravstvo nameni osem odstotkov javnih sredstev v primerjavi z BDP.
Slovenske zdravstvene organizacije so večkrat opozorile, da je poraba za zdravstvo na prebivalca v Sloveniji nizka, zdaj pa to potrjuje tudi nova statistika OECD. V Sloveniji se na prebivalca letno za zdravstvo porabi 2290 ameriških dolarjev, v državah OECD je to povprečje 2867 dolarjev. V ZDA se za zdravstvo porabi na prebivalca letno 7662 dolarjev, v Turčiji pa le 728 dolarjev. Od evropskih držav sicer vodi Norveška s 4810 dolarjev na prebivalca.
Norveška vodi tudi po porabi javnih sredstev letno na prebivalca (4090 ameriških dolarjev), sledi Nizozemska, nato ZDA. Slovenija je s 1637 dolarjev pod povprečjem OECD, ki znaša 2088 ameriških dolarjev letno.
V skoraj dveh tretjinah držav OECD so se realni odhodki za farmacijo od leta 2009 zmanjševali
Medtem ko se je v letu 2012 poraba v bolnišnicah v mnogih državah povečala, pa so se v skoraj dveh tretjinah držav OECD realni odhodki za farmacijo od leta 2009 zmanjševali. Krčenje je posledica predvsem nižanja cen, kar je pogosto posledica pogajanj s proizvajalci, in rasti deleža generičnih zdravil. Slednje je predvsem posledica izteka patentov številnim zdravilom, ki se uporabljajo široko in so draga, ter politike promocije uporabe cenejših, generičnih zdravil.
Med leti 2008 in 2012 se je delež generikov na trgu povečeval za 20 odstotkov in je dosegel 24 odstotkov celotne farmacevtske porabe. Povečanje je bilo predvsem v Španiji (za 100 odstotkov), v Franciji (60 odstotkov), na Danskem (44 odstotkov) in v Veliki Britaniji (28 odstotkov), kažejo podatki OECD.
Za zdravila je Slovenija v letu 2012 porabila 1,8 odstotka BDP, v OECD je povprečje 1,4 odstotka BDP. Največji delež v porabi za zdravila v primerjavi z BDP beležijo na Madžarskem (2,5 odstotka), najmanjši pa v Mehiki (0,4 odstotka).
