Število zaposlenih v gradbeništvu se je v zadnjih šestih letih znižalo s 100.000 na 60.000, obseg gradbenih del se je v enakem obdobju več kot prepolovil s 3,55 na 1,7 milijarde evrov. Gradbeništvo je na črni listi največjih bank, ki gradbenih podjetij se servisirajo več, in po besedah dekana ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaža Mikoša je gradbeništvo tudi na črni listi poklicev.
Dejstvo je, da trenutno stanje v slovenskem gradbeništvu mladim ne zbuja upanja v njihovo nadaljnje poklicno delo. Vendar gradbena stroka opozarja, da si država pomanjkanja domačih inženirjev ne more privoščiti. »Najhuje, kar se nam lahko zgodi, je, da za naslednjo finančno perspektivo ne bomo imeli pripravljenih projektov in da ne bomo imeli svoje tehnične inteligence, ki bo znala, tudi če bodo izvajalci tujci, zaščititi domači interes. In to ne nacionalnega, ampak strokovnega in finančnega,« je povedal predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec, eden od podpisnikov memoranduma za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. K včerajšnjemu podpisu memoranduma je pristopila skorajda vsa gradbena stroka v državi, njene zahteve pa so usmerjene predvsem v zaustavitev prostega pada, v katerem je zadnjih nekaj let gradbeništvo. Njegov padec je Remec ponazoril na primeru Termoelektrarne Šoštanj, kjer da je pri gradnji vsakega novega bloka, četrtega, petega in zdaj šestega, manj slovenskega znanja, cena pa je vedno višja. »Tuji dobavitelji ti zaračunajo davek na neumnost,« je dodal.
Podpisniki memoranduma, med katerimi so vsa gradbena in inženirska združenja in zveze, ljubljanska in mariborska fakulteta za gradbeništvo in fakulteta za arhitekturo, zahtevajo zagotovitev stabilnih pogojev poslovanja in zagon investicij, ureditev razmer na trgu inženirskih storitev in gradenj, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v gradbeništvu, vlaganje v znanje in strokovno usposobljenost zaposlenih v panogi, zahtevajo pa tudi ustanovitev novega ministrstva za graditev. Andrej Kryžanowski z gradbene fakultete je prepričan, da trg ne bo rešil ničesar, prav ta je namreč uničil slovensko gradbeništvo. Danes poslušamo, da bo Južni tok obšel Slovenijo, Avstrijci gradijo predor skozi Golico (Koralpe), kar bo Slovenijo še dodatno izoliralo. »Gradbeništvo je osnovna gospodarska dejavnost in ni je mogoče prepustiti trgom,« je poudaril Kryžanovski, prepričan, da je dela za novoustanovljeno ministrstvo več kot dovolj.
K trenutnemu stanju je po njihovem mnenju pripeljala neusklajenost in razpršenost pristojnosti po različnih ministrstvih, od gospodarskega do infrastrukturnega in okoljskega. Gradbeništvo je posledično po besedah direktorja zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jožeta Renarja brez kompetentnega sogovornika, poleg tega manjka Sloveniji precej tehnične zakonodaje.
Stroka je prepričana, da bi se delež, ki ga k bruto domačemu proizvodu prispeva gradbeništvo, ob upoštevanju njihovih zahtev povečal s štirih na od šest do osem odstotkov, gradbeništvo pa bo pridobilo od 10.000 do 20.000 novih delovnih mest. Socialna varnost zaposlenih v gradbeništvu bo večja, ravnanje z javnimi financami bo odgovornejše, kakovost javnih gradenj pa višja. »Potrebujemo red, ker če ni reda, velja pravilo močnejšega,« je dodal Mirko Požar, predsednik zbornice za gradbeništvo.
