Predsednica LDS Katarina Kresal s prijatelji s facebooka hodi po ljubljanski Trubarjevi ulici, veter ji nežno plapola v laseh, v ozadju odzvanja pesem Mlade oči... »Pridite na volitve, zmagajmo skupaj,« v en glas pozivajo predsedniki SD, LDS in Zares Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič. »Pa pojdiva,« pokliče prvak DeSUS Karl Erjavec svojega kužka, s katerim se družno odpravita na Jošta. To je le nekaj TV-spotov, s katerimi so stranke nagovarjale volilce pred državnozborskimi volitvami leta 2008. Tokrat napovedujejo mnogo skromnejšo in cenejšo volilno kampanjo.
Bahavost bi odgnala volilce
Razlogov za to je več. Nenadejane ponovne predčasne volitve oziroma kar troje volitev v letošnjem letu pa tudi ukinitev prispevkov pravnih oseb so pomembno stanjšale strankarske denarnice. Nekatere stranke spremljajo še dolgovi iz preteklosti, druge so nastale tik pred zdajci in mrzlično iščejo finančno podporo članov oziroma privržencev. Kratek čas do predčasnih volitev tudi bogatejšim strankam onemogoča velike predvolilne projekte. Poleg tega bi, opozarjajo nekateri naši sogovorniki, bahava kampanja v kriznih časih volilce prej odgnala kot pritegnila.
Tiskarne, oglaševalske agencije, ponudniki obcestnih oglasnih mest in mediji od tokratne kampanje ne bodo imeli pretiranega zaslužka. V večini političnih strank so se namreč zaradi pomanjkanja denarja odrekli veleplakatom, TV-spotom in drugim oblikam oglaševanja. Nadomeščajo jih z družbenimi omrežji, osebnimi pismi, ki jih pošiljajo volilcem, strankarskimi časopisi, nekateri, denimo Slovenska ljudska stranka (SLS), tudi z zabojčki slovenske zelenjave, žličko konopljinega semena in receptom za »SoLato Sožitja«, ki jih delijo naokrog.
V DeSUS in SD najeli kredit
Vsa stranke tokrat napovedujejo bistveno skromnejšo kampanjo kot v preteklosti, DeSUS bo zanjo najel kredit. Po napovedih predsednika Karla Erjavca bodo potrebovali približno stotisočevrsko injekcijo. »Politične stranke so finančno izčrpane, saj imamo nenehno neke volitve,« to odločitev pojasnjuje Erjavec in predlaga, da bi v prihodnje parlamentarne stranke denar za kampanjo – »če hočemo, da bo normalna« – dobivale iz državnega proračuna. Dodaten kredit za letošnje troje volitve je kljub precejšnji izgubi iz preteklosti najela tudi SD, in sicer 200.000 evrov.
Mnoge stranke prisegajo na obsežnejšo uporabo družbenih omrežij. Tako v SD poudarjajo, da se je število sledilcev na facebookovem profilu predsedujočega njihovi stranki Dejana Židana v dobrih štirinajstih dneh volilne kampanje povečalo s tisoč na sedem tisoč. A se tudi tokrat klasičnim nagovorom volilcev ne bodo povsem odrekli. Po Sloveniji že visijo veleplakati, na katerih lahko vidimo Židana v pogovoru s kmetoma iz bližine Ljubljane, s čimer so želeli predsedujočega SD prikazati kot politika, ki se pogovarja z ljudmi in jim prisluhne.
Z veleplakatov nas že nagovarjajo tudi predsednica ZaAB Alenka Bratušek, pa prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki na državnozborskih volitvah sicer ne bo kandidiral. DeSUS je svojo kampanjo osredotočil zgolj na veleplakate; 250 so jih dali natisniti. »Nobenih video spotov ne bo, tudi ne reklam na TV. To je predrago,« meni Erjavec. Bodo pa volilce s televizijskim spotom nagovorile SD, DL in PS. Pozitivna Slovenija je tudi edina stranka, ki je za pripravo tokratne kampanje najela oglaševalsko agencijo. Tako kot pred zadnjimi državnozborskimi volitvami se je tudi tokrat po pomoč zatekla k Arihu.
Pod vaško lipo je ceneje
Glavni tajnik NSi Robert Ilc pravi, da bodo njihovi kandidati ljudi nagovarjali z osebnimi pismi volilcem, stranka je izdala štiristranski mini časopis, ki ga bodo poslali približno polovici slovenskih gospodinjstev, oglaševali bodo malo, le na dveh radijskih postajah. »Veliko delamo tudi na terenu, saj smo najeli kombi, s katerim se naši mladi člani od jutra do večera prevažajo po Sloveniji in ljudem delijo vodo,« našteva Ilc. Volilna kampanja za državnozborske volitve letos prvič poteka julija. Je to moteče? »Ne, veliko lažje je in tudi cenejše, kajti pozimi moramo za predvolilna srečanja najemati dvorane, zdaj ta potekajo na prostem, pod vaškimi lipami, kjer se lahko na enem mestu zbere veliko več ljudi,« odgovarja Ilc. Tudi v Šoltesovi Verjamem prisegajo na srečanja z volilci na terenu, saj bodo pred volitvami prekolesarili Slovenijo.
Matjaža Klipštetra, direktorja agencije Taktik in strokovnjaka za komuniciranje, to, da je tokratna kampanja precej skromnejša, kot samo bili vajeni v preteklosti, ne preseneča. »Logično je, da ni veleplakatov. To je posledica zakona, ki so ga sprejeli poslanci, saj podjetja strank ne morejo več financirati, kar je bistveno okrnilo njihove proračune. Drugi razlog, zakaj je plakatov manj, je ta, da stranke niso pričakovale, da bodo volitve že julija,« meni Klipšteter.
Zlati časi veleplakatov so mimo
Da je oglaševanja manj, občutijo tudi v podjetju Eclipse Print, ki tiska veleplakate. Dejan Fatur, direktor tiskarne, pravi, da so bili zlati časi pred desetimi leti, ko je, denimo, LDS na veliko tiskala veleplakate. Za tokratne volitve so jih v tem podjetju natisnili le za dve večji politični stranki (za SDS in ZaAB). Največ veleplakatov pri njih naročajo tisti, ki propagirajo hrano, avtomobile, telefone in druge tehnične izdelke, politične stranke, kot rečeno, pa zadnja leta precej manj. »Kadar tiskamo za stranke, smo tudi v nenehnem strahu, ali bomo sploh dobili plačilo. Stranka lahko po volitvah propade, sploh muhe enodnevnice,« nam je pojasnil Fatur.
Podjetje Europlakat ponuja številna oglasna mesta po Sloveniji. Urban Korenjak, direktor trženja, nam je potrdil, da jih je pred letošnjimi predčasnimi državnozborskimi volitvami najelo manj organizatorjev volilnih kampanj kot v preteklosti. »To je po naši oceni povezano z dejstvom, da gre za predčasne volitve in da stranke za kampanje, še posebno za oglaševanje, namenjajo manj denarja,« sklene Korenjak.
