In ugotavljam, da imajo potem takem tele polži z ljudmi cel križ. In ljudje s polži, vsekakor. Potem pogledam našo solato, poleg nje pa obilje bučk, paradižnik, pa kumare, blitvo, krompir, peteršilj, pa sončnice in vse tiste rože in seveda vse ostalo. Ob dejstvu, da ta naša solata živi v sožitju s kakimi 50, 70, mogoče celo več rdečimi polži, srnami iz bližnjega gozda, ušmi, vegetarijanskimi voluharji, celo divji zajec se je preselil ob nas, odkar imamo kunce, moji bramorji mi ustrahujejo otroke, hehe (lumpi, še zmeraj se jih bojita), pa sem se zadnjič vprašala, v čem je pravzaprav trik?
Nikoli ne pobijem ne polža, ne voluharja, ne bramorja, pa nam leto za letom solata in ostala zelenjava že iz ušes rastejo! Ne, ne more biti vse samo v dobri karmi ... No, tudi ni. Zato zavoljo polžev - tukaj je nekaj mojih osebnih nasvetov, kako se znebiti polžev na vrtu oziroma kako ohraniti ustrezno razmerje z njimi na vrtu (beri - večina zelenjave nam, ostalo živalim), nekaj humanih in prijaznejših pa posredujem tudi iz najnovejše izdaje priljubljene knjige Miše Pušenjak - Zelenjavni vrt.
Moje gredice niso nikoli popolnoma oplete
Med njimi je prava mera plevela, ki je izvorno nastal kot posledica pomanjkanja časa, danes pa je tam namenoma. In ta doza plevela pomaga. Kajti polž bo z veseljem pomalical regrat ali kaj drugega namesto solate. Morda celo raje. Takšna gredica je tudi bolj naravna, kajti nikjer v naravi ne boste našli rastline, ki bo rastla v opletem prostoru, nezaščitena in na ogled vsem. Rastline so v naravi zaščitene druga z drugo.
Gredice so zasejane mešano
To pomeni, da danes solato za kosilo nabiram med brokolijem, berivko med paradižnikom, kolerabica je tudi nekje vmes, peteršilj iščem med bučkami, blitvo pa med grahom, korenček med krompirjem, edino česen ima svojo gredo, ampak česen, ta ruski penicilin, pravzaprav skoraj nima sovražnikov (izjema je čebulna muha). Torej nikoli ne zasejem celotne grede z eno kulturo. In deluje.
Polži imajo radi mačje brikete ter hrano za kunce in kokoši
Slednje sem odkrila nenamensko (ko so se mi sklede raztrosile). Se pravi, če ob robu gredice nasujete nekaj takih briketov, bodo jedli njih, ne vaše solate ali kar koli vas že skrbi. Polže sicer privlačijo žametnice, hoste, hren pa tudi rezina surovega krompirja, bananin olupek. Zato jih boste veliko našli v kompostu. Ravno iz tega razloga komposta ni priporočljivo imeti zraven gred. Tudi naš kompost je povsem na drugem koncu.
Polži ne marajo bakra
Po njem ne morejo lesti, namesto bakrenih trakov, ki jih lahko kupite v trgovini, lahko vzamete tudi ograjo iz pločevine ali več starih žlebov. V tujini so takšne ograje že praksa. Seveda so ograje drage, ampak koliko stane pa najnovejša obleka, ki ste jo kupili? Ali bencin? Ali počitnice? Prioritete, pravim jaz. S takšnimi ograjicami potem ogradite posamezno gredico, potem je treba še nekaj časa vztrajno nositi polže ven, ker so znotraj ograje bili verjetno še majhni in jih niste opazili, in čez čas jih nimate več.
Okoli gredic lahko posujete snovi, ki jim onemogočajo gibanje
To so kamena moka, žagovina, apnena moka. Plast snovi naj bo debela za širino dlani. Plast obnavljamo, zlasti po dežju, da je učinkovita. Polže odvrača listje naslednjih rastlin: gozdna praprot, bezeg, vratič, preslica, rman, tuja ali klek. Naberemo listje in ga postavimo kot zastirko. Polže odvračajo kalifornijski mak, črnika/nigella, kapucinke, glavinec oz. centaurea, kozmeja oz. cosmos sulfereus, vrtni ognjič, iberis, grobelnik, suhe rože, čebula, česen, žajbelj, timijan. Med gredice zasujemo ali okoli gredic posujemo belo gorjušico (Sinapis alba), ki s svojimi izločki zadržuje polže stran od gredic.
V veliko pomoč so naravni sovražniki polžev
Boj za obstanek polži bijejo z ježi, krastačo, slepcem. Zlasti krastača je pri nas najmanj poznana v tej svoji vlogi. V Avstriji postavljajo celo hišice za krastače, jim urejajo vodne motive na vrtu. Krastače so namreč teritorialci, več let lahko živijo na istem območju, na noč pa lahko pojedo toliko polžev, kolikor tehtajo. Vendar to pomeni, da če imate krastačo, ne prebadate kompostnega kupa z vilami pozno jeseni, ko si je ravno uredila prezimovališče v njem (isto velja za slepce), pred kresovanjem pregledate kupe, da v njih ni ježev, ko kosite z nitko, ste pred košnjo pozorni za njihova bivališča v živih mejah. Skratka, tudi zanje je treba skrbeti.
Polže poberite v vedro in jih odnesite proč
To sicer ne bo všeč vsakemu vrtnarju, vendar je polžem najbolj prijazna metoda. Polže poberite in jih odnesite stran od vašega vrta v bližnji gozd. Postopek boste sicer morali verjetno večkrat ponoviti.
Narava ne pozna instantnih rešitev. Ni recepta iz danes na jutri. Je le danes ZA jutri, letos ZA drugo leto. Narava je najboljša učiteljica. Ne kljubujte ji. Živite z njo. Pa bo!
Vir: http://ksenjin-vrt.blogspot.com
