Ker je slovensko javnost opozorila o namerah novega avstrijskega lastnika Heliosa, da bo znižal plače zaposlenim in nadaljeval z odpuščanjem v domžalskem premazniku, bo novo vodstvo Heliosa ukrepalo proti predsednici sveta delavcev Jani Poljanšek, sicer tudi članici nadzornega sveta.
»Ne sme govoriti v javnosti o pogajanjih (o novi kolektivni pogodbi, op. p.), ko ta še potekajo, in ne sme govoriti neresnic,« je včeraj povedal predsednik uprave avstrijskega holdinga Ring International in nadzornega sveta Heliosa Gerald Martens. Dodal je, da je jezen na Poljanškovo, ker pravi, da želi uprava odpuščati, kar naj ne bi bilo res. K Martensu na zagovor bosta očitno morala tudi odhajajoči predsednik državnega zbora Janko Veber in znani ekonomist Bogomir Kovač, ki sta pred dnevi ostro po televiziji kritizirala aktualno dogajanje v Heliosu. »Tistega, ki bo še naprej širil laži, bomo tožili,« je bil neomajen Martens.
Čeprav je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja na torkovi seji odbora za delo napovedal kazenske ovadbe proti novi upravi in članom nadzornega sveta Heliosa zaradi »problematičnih poslov, ki so ogrozili nadaljnji razvoj Heliosa in podjetju povzročili škodo«, Martens meni, da smo mediji ministra napačno interpretirali. To naj bi mu Dragonja tudi zagotovil v telefonskem pogovoru in naj bi napovedal le hitro preiskavo, katere rezultati bodo znani prihodnji teden. Toda ob tem opozarjamo, da minister izjav po treh dneh ni zanikal.
Opazna nervoza in neumorno prepričevanje predstavnikov medijev, da nikakor ne izčrpavajo Heliosa, odpuščajo zaposlenih ali selijo proizvodnjo zunaj meja Slovenije, je več kot očitno povezana z zavezami, ki so jih morali dati pred nakupom družbe. Po zakonu so morali tudi zagotoviti, da Helios ne bo financiral lastnega prevzema. Toda ko je nadaljeval s prepričevanjem, kako Helios na zaposlenega ustvari premalo prihodkov in da za plače namenja več denarja kot primerljiva konkurenca, je Martens priznal, da ravno zdaj sindikate prepričujejo o 3,25-odstotnem znižanju plač. Čeprav je iz vrst zaposlenih Heliosa slišati informacije, da jim bodo v nasprotnem primeru odpovedali kolektivno pogodbo, ki zagotavlja višje prejemke od tistih v kemijski panogi, ni znal povedati, kaj bo nova uprava naredila, če jih zaposleni zavrnejo.
Predsednik uprave Heliosa Aleš Klavžar je izpostavil, da so kadrovski ukrepi le del prestrukturiranja, ki je namenjen vzponu Heliosa med pet največjih v Evropi. Tako so že prevetrili distribucijske kanale in se znebili neučinkovitih agentov, ki so dobivali visoka plačila. Lotili so se tudi menedžerjev odvisnih podjetij, ki so poslovali s podjetji, ki so jih vodili. Ob tem so prenehali sodelovanje s strankami, ki so od Heliosa kupovale proizvode, a nikoli niso poravnale dolgov. Martens je bil do nekdanje uprave Uroša Slavinca kritičen tudi glede prevzemnih poslov. »Helios je vrsto let kupoval nova podjetja in postajal vedno večji, vendar jih nikoli ni integriral v svoje poslovanje,« je povedal. Med pojasnjevanjem, kaj je bilo narobe s Heliosom, za katerega so »veliko plačali«, je Martens ponovno poudaril, da Helios ni financiral lastnega prevzema niti ni za to najel posojila.
Toda, kot smo razkrili v Dnevniku, je Helios aprila letos večji del premoženja zastavil za 110-milijonsko posojilo, s katerim so Avstrijci poravnali kupnino za večinski, 78-odstotni delež Heliosa. S tem so spretno zaobšli zakonodajo, po kateri prevzemniki tarč ne smejo izčrpavati oziroma za najeta posojila obremenjevati njihovega premoženja. Prej omenjene delnice so namreč kupili še pred javno objavo prevzema, tako da Helios povsem zakonito jamči lastniku za vračilo izposojenega denarja. Manjkajoče delnice, ki so jih pridobili v uradni prevzemni ponudbi, so Avstrijci kupili z lastnimi sredstvi in se tako izognili morebitnim sankcijam Agencije za trg vrednostnih papirjev.
