Preden se je živalska karavana ustalila pod vznožjem Rožnika, so živali svoje začasno bivališče najprej dobile v samem mestnem središču, blizu današnje stavbe Radia in televizije Slovenija v Kolodvorski ulici. Takrat je bil po nekaj neuspelih poskusih 10. marca 1949 ustanovljen Zoološki vrt mesta Ljubljane. »Namestili so prve provizorične kletke in akvarij ter v njih razstavili majhno, stalno zbirko divjih živali,« v svojem jubilejnem pregledu šestdesetletne zgodovine ljubljanskega živalskega vrta piše njegov nekdanji direktor Vasja Butina.
A že kmalu je lokacija sredi mesta postala pretesna, zato so začeli kovati načrte, kako živalski vrt premakniti šest kilometrov iz mestnega jedra, na današnjo lokacijo ob Večni poti, kjer bi domovanje dobilo takrat devet skupin ptic in štirinajst sesalcev, med njimi tudi bolj eksotične ujede in opice.
Jelen, volk, kune in are
»Živalski vrtovi so se začeli kot zbirke zasebnikov, ki so s tem, ko so na ogled postavili svoje živali, izkazovali občudovanje dotlej nepoznanih čudes, z njimi pa kazali tudi svoj ugled, vladarsko moč in premoč nad divjo naravo. S francosko revolucijo so zasebne zbirke prvič postale javne, meščanstvo, kot nov sloj prebivalstva, pa je razvilo tudi nov pojem prostega časa, in posledično živalske vrtove umestilo med pomembne javne ustanove. Sprva so jih obiskovali predvsem učenjaki in premožni. Danes so živalski vrtovi ene najbolj obiskanih turističnih destinacij, pomembnih tako za rekreacijo in izobraževanje kot tudi za pridobivanje novih znanj in ohranjanje ogroženih živalskih vrst,« pripoveduje Barbara Mihelič, strokovna vodja Živalskega vrta Ljubljana.
Danes se živalski vrt razprostira na dvajsetih hektarjih znotraj rožniškega krajinskega parka, kamor so ga preselili le dobri dve leti po ustanovitvi. »Tega leta je vrt obiskalo skoraj 45.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali jelena, volka, kuno belico in zlatico, par beloglavih jastrebov, jezerskega orla, par srebrnih fazanov in dve papigi ari,« piše Butina. Dodaja, da se je že leto po selitvi v Rožno dolino število živali občutno povečalo, saj jih je v živalskem vrtu domovanje dobilo kar 251.
Starosti Ganga in Mojca
Potem ko so davnega leta 1552 po zaslugi cesarja Maksimiljana II. oči Ljubljančanov prvič strmele v slona in se je leta 1970 sprevod kamel in slonov sprehodil tudi čez mestno jedro, so domačini konec 70. let v živalskem vrtu lahko ponovno občudovali tega velikega sesalca. »Živalski vrt se je sprva razvijal počasi in večji napredek doživel konec 70. let, ko so zgradili bazen za morske leve, zgradbo za slona in še nekaj drugih objektov,« pripoveduje Butina. Takrat je iz živalskega vrta v Delhiju prek Reke pripotovala slonica Ganga. Ta ob nekaterih drugih živalih, ki se prav tako lahko pohvalijo s častitljivo starostjo, obiskovalce navdušuje še danes. Leta 1974 se je opičji druščini pridružila še danes živeča šimpanzinja Mojca, že domala zaščitni znak sta tudi rjava medveda Jaka in Meta, ki v živalskem vrtu domujeta od leta 1985, še daljši staž pa ima parček jastrebov, ki v svoji ogradi gnezdi že od leta 1979. Tega leta so raznoliko živalsko druščino prvič dopolnile še žirafe.
Kako velik projekt je prevoz živali v novo domovanje, sploh če gre za tako dolgovrate živali, pojasnjuje Miheličeva: »Običajno se zaradi občutljivosti seli mlajše žirafe. Ker je treba streho prikolice znižati, se živali pogosto uležejo, čeprav sicer spijo le uro in pol na noč. Zato se je treba vsaki dve uri ustaviti, streho vzravnati, živali pa nakrmiti in napojiti. Prav tako je pomembno načrtovati pot, da so mostovi in podvozi dovolj visoki. Vsak obvoz lahko prevoz oteži.« Spominja se prevoza morskega leva, ki so ga ves čas hladili z vodo, intervencije z avtovleko ob transportu geparda ter pripetljaja ob prevozu tigrice, ko so jih na krajšem postanku pregledali policisti in nad nevsakdanjim tovorom niso mogli skriti navdušenja.
Lev na ogled že leta 1934
Čeprav je, kot piše Butina, že leta 1934 društvo Noe organiziralo razstavo, za katero so pridobili opice in črnega medveda ter kupili mladega leva Cezarja, ljubljanske živali svojega levjega kralja in kraljice trenutno nimajo. Lev se je poslovil leta 2011, lani še levinja, nadomešča pa ju mladi par azijskih kraljev živali. Vzorec na glavi tigrov je namreč kitajska pismenka za kralja. V živalskem vrtu si tako že nekaj časa prizadevajo, da bi se »modra živalska kri« vrnila pod Rožnik, a zverinjak je arhaičen, sredstev za investicije pa ne dobijo zagotovljenih v naprej, tako da je načrtovanje večjih projektov, poudarja Miheličeva, skoraj nemogoče.
»Včasih je izmenjava živali potekala tako, da so se direktorji sosednjih živalskih vrtov dogovorili za menjavo mladičev in za nakup tudi odšteli primerno vsoto. To je bilo zagotovo poslovno ugodno, saj na primer leoparda zaradi preprečevanja parjenja v sorodu niso pošiljali v jeruzalemski vrt z letalom, kot ga je ZOO Ljubljana pred leti, temveč so ga transportirali ceneje v sosednje države. Tako so se izognili tudi čakalnim seznamom,« pojasnjuje Miheličeva. Dodaja, da danes selitev živali poteka premišljeno in pod strokovnim nadzorom, populacije evropskih živalskih vrtov pa so s tem postale skupne in zato brezplačne: »Imamo koordinatorje, ki zbirajo rodovne in genetske podatke živali, spremljajo ponudbo in povpraševanje po živalih ter načrtujejo, katere živali bomo parili in kakšna bo vloga tistih, ki ne bodo skrbele za potomce. Ko prostora v živalskih vrtovih za posamezno živalsko vrsto zmanjka, razmnoževanje zajezijo.«
Kmalu tudi bobri
»Prav pa bi bilo, da bi takšno načrtovanje dočakali tudi pri zagotavljanju financ,« še poudarja strokovna vodja. Finančne ovire živalski vrt spremljajo že vse od njegova nastanka. Najbolj so se poglobile v 80. letih, ko so maja 1983 vrata za nekaj dni celo ostala zaprta, govorice o zaprtju pa so se znova razširile že štiri leta kasneje. »Danes je tekoče poslovanje dobro in z razvojem dodatne ponudbe v celoti pokrivamo tekoče stroške. Primanjkuje le rednih in predvidljivih sredstev za investicije ter temeljito posodabljanje vrta.«
A v živalskem vrtu ostajajo optimistični in upajo, da bodo tako kot v davni preteklosti tudi v prihodnosti prek vzdrževanja javnih živalskih vrtov ter zavetišč uspeli pokazati sodobnejši nivo družbe v odnosu do živali, da se bodo našla končno tudi državna sredstva in da bodo ob levji družbi v prihodnje pozdravili še kar nekaj novih prebivalcev. Prvi naj bi bili na vrsti bobri.
