Posamezne knjigarne založb Mladinska knjiga, Modrijan, Sanje in Učila International v središču Ljubljane bodo danes obratovale kar do polnoči, napolnil pa jih bo tudi pester kulturni program, ki se bo razširil še v Slovenski šolski muzej ter na Plečnikov trg. Helena Kraljič iz Društva slovenskih založnikov, kjer so zagnali akcijo Noč knjigarn, pojasnjuje, da je namen projekta oživiti knjigarne ter opozoriti na knjigo tudi z nakupovalnega vidika.
Knjige potrebujejo kupce
Helena Kraljič je prepričana, da s takšnim dogodkom vsi, ki jim je mar za knjigo, pokažejo, da so se zanjo pripravljeni »boriti«. »Na Noč knjigarn bi radi ljubitelje knjig spomnili, da slovenski jezik ne bo preživel brez knjige in da knjige potrebujejo tudi kupce in ne le bralcev. Opozoriti želimo, da je kupcev knjig vedno manj, čeprav so knjige postale zelo dostopne, saj založniki ustvarjamo vedno manjšo razliko v ceni. Upam, da je eden od načinov približevanja kupcu sledenje smernicam iz tujine, kjer so se številne knjigarne preoblikovale v družabne prostore.«
Večina knjigarn, ki so jih v Društvu slovenskih založnikov povabili k sodelovanju, se je odzvala pozitivno, saj si tudi knjigotržci želijo spodbuditi obisk. Program, usmerjen h kulturam različnih držav, bo od 19. ure dalje zavzel pet ljubljanskih knjigarn, še tri knjigarne pa bodo ob tej priložnosti podaljšale svoj obratovalni čas do konca dneva. »Prvo leto smo se osredotočili na Ljubljano oziroma njeno središče, ker bi radi najprej preverili, kakšno prihodnost ima dogodek. Prihodnje leto se bo prireditvi priključil Maribor, sčasoma mu bodo sledili še drugi slovenski kraji. Želimo si namreč, da bi Noč knjigarn postala v slovenskem prostoru stalnica,« pojasnjuje Kraljičeva. Časovno so dogodek organizatorji umestili tik pred začetek šolskih počitnic, saj upajo, da si bodo tudi otroci in mladina ob tej priložnosti priskrbeli poletno branje.
Poživitev mestnega jedra
V Hiši sanjajočih knjig, knjigarni Založbe Sanje, menijo, da imajo tako sami kot tudi obiskovalci od tovrstnih projektov koristi. »Ni veliko priložnosti, ko lahko ljudje še pozno v noč brskajo med knjigami, knjigarne pa se potrudimo, da kupce ob takšnih dogodkih nagradimo v obliki dodatnih popustov, kulturnega dogajanja ali majhnih pozornosti. Na dolgi rok tovrstne akcije nedvomno postavljajo knjigo v zavest ljudi,« pravi knjigarnarica v Hiši sanjajočih knjig Iva Žele.
Idejo pozdravljajo tudi v največji slovenski knjigarni, Konzorciju. Tamkajšnja vodja Bojana Zarnik namreč meni: »Na ta način se knjigarne predstavljajo kot pomembna kulturna in družabna stičišča, hkrati pa sodelujejo in se povezujejo. Takšen projekt pozitivno vpliva tudi na poživitev mestnega jedra. Ideja je vsekakor dobra, smiselno pa bi jo bilo v prihodnje nadgraditi in se povezati še z drugimi deležniki v mestnem jedru.«
Da so se Noči knjigarn pridružili z veseljem, zatrjuje tudi Vesna Vajovič iz Modrijanove knjigarne. Za priključitev projektu so se deloma odločili pod vtisom aprilske Noči knjige, ki je potekala vzporedno z Dnevi Modrijanove knjige, ko so ljudje vstopali v knjigarno in po večinoma sejemskih cenah kupovali tako rekoč do zadnje minute.
Prilagajanje potrošnikom
Poleg kulturnih dogodkov bo na Noč knjigarn obiskovalce prav gotovo premamil tudi daljši obratovalni čas. Denimo v knjigarnah Felix založbe Učila International so tudi doslej kupcem omogočali vstop do poznega večera, s čimer, menijo, knjige še bolj približujejo bralkam in bralcem. »Moje mnenje je, da bi se morali trgovci počasi prilagoditi potrošnikom in biti odprti takrat, ko imajo potrošniki čas. Trgovska središča so se temu že prilagodila, medtem ko v mestnih jedrih žal ni tako,« pa razmišlja vodja Konzorcija.
V Modrijanovi knjigarni so ob posebnih priložnostih že podaljševali delovni čas, kar se je izkazalo za pozitivno, a ne razmišljajo, da bi to postalo stalnica. »Dogodka, kot sta Noč knjige in Noč knjigarn, sta specifična in medijsko podprta, zato si ljudje takrat tudi vzamejo čas za obisk, medtem ko sledeč izkušnjam na lokaciji naše knjigarne pretok obiskovalcev ni tako številen, da bi bila lahko knjigarna odprta tudi v poznih večernih urah,« opaža Vesna Vajovič.
A v sosednji knjigarni, Hiši sanjajočih knjig, že od odprtja pred tremi leti vsakodnevno obratujejo vse do desetih zvečer, kar se je za zdaj izkazalo kot profitno. »Najprej so ob večerih k nam zahajali zgolj mimoidoči turisti in naključni radovedneži. Ko se je glas začel širiti, smo dobili tudi nekaj stalnih večernih obiskovalcev. Spremljali smo promet po osmi uri v razmerju do stroškov dela in konec meseca se je vedno izkazal za pozitivnega, čeprav je v poletnem času ob večerih veliko več obiskovalcev kot v zimskem,« razkrije Želetova, ki je prepričana, da je ljudi najprej treba navaditi ali vsaj opozoriti na možnost nočnega obiska knjigarn, za kar so idealne prav akcije, kot sta Noč knjige ali Noč knjigarn. A opozarja tudi, da je v mestih, ki v večernem času ne zaživijo, nemogoče vztrajati pozno v noč, saj so finančne izgube prevelike.
