Ogled za zaključeno skupino bo vodila umetnostna zgodovinarka dr. Nika Leben. Kljub temu, da so vsa mesta za ogled že zasedena, si oglejmo arhitekturno zgodovino blejskih vil, in morda se boste sami podali na odkrivanje njihove zgodovine.
Bogati meščani v bivališčih v mondenem letovišču
V drugi polovici 19. stoletja, vse do začetka prve svetovne vojne leta 1914, je Gorenjska kot del Kranjske vpeta v okvir Avstro-Ogrske monarhije, ki narekuje poleg političnega tudi kulturni in gospodarski razvoj. Z industrijsko revolucijo se v tem času izoblikuje nov sloj bogatih meščanov, ki si s presežki želijo zagotoviti udobnejša in intimnejša bivališča v predmestjih ali na podeželju. Kot legitimni nasledniki fevdalnega plemstva gradove zamenjajo z razkošnejšimi vilami v parkovnih in vrtnih zasnovah ali v naravnem zaledju, odvisno od sredstev in vplivov, ki jih premorejo.
Bled s slikovitim jezerom, ugodnimi klimatskimi razmerami in termalni vrelci nudi obilo možnosti za oddih novopečenih industrialcev, trgovcev, politikov, visokih uradnikov, znanstvenikov in celo umetnikov iz vse Evrope. Mnogim obiskovalcem se mondeno letovišče tako priljubi, da se odločijo preživljati počitnice v lastnih bivališčih in ne le v številnih penzionih in hotelih. Okoli jezera brez urbanističnih zasnov postopoma zraste vrsta podeželskih vil, ki poveže poprej samostojne ruralne zaselke v novo sožitje.
Oblikovno od historizma do secesije
Sprva je najbolj priljubljen tip vile s pravokotno zasnovo, ki jo v osi členi lesena veranda (vile ob poti na Stražo ali v Zaki), po prelomu stoletja pa se pojavi tip nadstropne vile z razgibanim tlorisom, ki ga neredko dopolnjuje konzolni stolpič (vile ob Cankarjevi cesti ali ob jezerski obali). Oblikovne pobude sprva prinašajo k nam nemško govoreči stavbeniki in arhitekti (Franz R. v. Neumann ml., Paul Rikli, Raimund Jeblinger, Wilhelm Bäumer), po izgradnji železnice pa se poveča delež furlanskih stavbenikov (Andrej Tolazzi, Alberto Valli), ki nadaljujejo z gradbeno obrtjo ne samo na Bledu, temveč tudi v Bohinju, Radovljici in na Jesenicah in vplivajo tudi na domače stavbenike.
Oblikovno do konca stoletja prevladuje historizem z novogotskimi (vila Zora), novorenesančnimi (vila Beli dvor) ter novobaročnimi elementi, pogosto prepletenimi v nove celote, po letu 1900 pa prvič srečamo secesijske likovne detajle, kot so perunike na vili Muys ob Prešernovi cesti. Trdneje se secesijska dekoracija na historičnih jedrih uveljavi s prihodom češkega stavbenika Josipa Hroneka, ki je imel gradbeno podjetje tudi v Radovljici. Vila Ana ali Generös ob Ribenski cesti je njegovo najbolj slikovito delo. Češkega rodu je bil tudi Jaromir Hanusch, avtor bogato dekorirane lesene, že podrte kavarne ob hotelu Toplice (Franz Baumgartner), ter penziona Vintgar pod Stražo.
Ustvarjali tudi slovenski arhitekti, med njimi Jože Plečnik
V okviru stilnega razvoja, ki nakazuje pot v moderno, je osamljen primer vila Belar iz leta 1901 v Podhomu, arhitekta Maksa Fabianija, ki je prenovil tudi dvorec Grimšče ob poti v Gorje, o zmernem modernizmu pa lahko govorimo šele po prvi svetovni vojni, ko se po zlomu Avstro-Ogrske in formiranju kraljevine Jugoslavije spremeni tudi socialna struktura in narodnost lastnikov vil oziroma po letu 1930. Med obema vojnama beležimo pri oblikovanju novih objektov znatno večji delež slovenskih arhitektov, med katerimi je potrebno omeniti Josipa Costaperario (vila Sončnica v Zaki, vila Pollak - prezidana), Danila Fürsta st., ki je oblikoval poleg svoje vile tudi kulturno-prosvetni dom ob župni cerkvi in svetilke ob osrednji promenadi, Stanka Rohrmana ter Ivana Vurnika, ki je načrtoval prvi urbanistični načrt Bleda.
Ne nazadnje je z blejskimi vilami povezano tudi ime najbolj znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je poleg prizidka k nekdanji Hronekovi vili Epos nad vasjo Mlino izdelal načrte za novo kraljevo rezidenco Karađorđevićev, na južni obali jezera, kjer je prvotno stal leta 1937/38 podrti Windischgrätzev dvorec (arhitekt Neumann). Gradnjo sta preprečila atentat na kralja in druga svetovna vojna. Po vojni je na izbrani lokaciji zrasla rezidenca za predsednika nove Jugoslavije Josipa Broza Tita. Oblikovanje so zaupali arhitektu Vinku Glantzu, ki je zasnoval stavbo v umirjenem modernizmu, s pretehtano uporabo naravnih gradiv. Po Titovi smrti so vilo Bled spremenili v hotel, ki poleg izvirne opreme hrani tudi bogate spomine, pomembne za našo zgodovino.
