Javna mestna elektrarna na vogalu Slomškove in Kotnikove ulice, južno od železniške postaje, je nastala med letoma 1897 in 1898. Po načrtih dunajskega podjetja Siemens & Halske sta jo zgradila Kranjska stavbinska družba in podjetje stavbenika Filipa Supančiča. Velja za najstarejšo veliko termoelektrarno na Slovenskem. Stavba je značilen primer tovarniške arhitekture s konca 19. stoletja. Sestavljata jo dve hali in mlajši dvonadstropni pisarniški del iz leta 1924.
Nad zgradbo dominira 40 metrov visok opečnat dimnik
Zunanjščina je oblikovana v neometani opečni gradnji, ki je razčlenjena z lizenami, venčnimi zidci in okenskimi obrobami. Nad celoto dominira 40 metrov visok opečni dimnik, ki je bil v času nastanka najvišji na Kranjskem. V letih 1924 in 1930 so poslopje razširili. Leta 1960 so proizvodnjo elektrike v stavbi ustavili. Zatem so del prostorov in naprav odstranili. V notranjščini je ostal le skromen del nekdanje strojne opreme. Leta 2003 so poslopje prenovili po načrtih arhitekta Matije Suhadolca.
Matija Suhadolc je predstavnik starejše generacije arhitektov, ki se je v svojem dolgoletnem delu ukvarjal s številnimi področji arhitekturnega ustvarjanja. Kot odgovorni projektant za arhitekturo ali kot sodelavec je gradil industrijske zgradbe, šole, bolnišnice, trgovine, individualne stavbe, počitniške hiše, zunanje ureditve...V maniri tradicije Ljubljanske šole za arhitekturo, ki je arhitekte vzgajala kot celostne ustvarjalce, je svoje bogato znanje in izkušnje posredoval številnim sodelavcem, predvsem kot vodja projektantskih skupin v birojih.
Prenova mestne elektrarne zaključena leta 2003
Njegov pretanjen občutek in spoštovanje do tradicije arhitekture je cenjen pri obnovah cerkvene arhitekture in stavbah s kulturno in umetniško vsebino. Ob vodstvu po Stari mestni elektrarni nam bo arh. Suhadolc predstavil prenovo stavbe, ki je bila zaključena leta 2003 in je potekala po njegovih načrtih. Gre za kvaliteten primer arhitekturne in vsebinske prenove industrijskega objekta s statusom kulturno - zgodovinskega in tehniškega spomenika. Ogled je brezplačen in omejen na 30 oseb. Prijave: izobrazevanje@mao.si.
