Sol Intercontinental, ključno podjetje Petra Kotarja, vrsto let ene najvplivnejših oseb v slovenski energetiki, je pod drobnogledom Dursa. Ta je že pred meseci na premoženju podjetja, ki naj bi imelo po ugotovitvah kriminalistov pomembno vlogo tudi pri dogovorih o provizijah pri projektu TEŠ 6, vpisal sklepe o začasnem zavarovanju premoženja.
Da Durs preiskuje posle družbe v solastništvu lobista Petra Kotarja, smo v Dnevniku poročali že marca. Uradne potrditve teh informacij nam takrat ni uspelo dobiti. Po naših podatkih pa je razvidno, da je Durs postopek proti Solu Intercontinentalu odprl že leta 2012. Konec lanskega leta pa je na nepremičninah v lasti podjetja vpisal tudi sklepe o začasnem zavarovanju premoženja. Po zakonu o davčnem postopku lahko Durs to stori še pred izdajo odločbe v postopku. Sol Intercontinental, ki ima v lasti tudi galerijo umetniških del v središču Ljubljane, je bil pred leti pomemben dobavitelj več državnih energetskih družb. V zadnjem desetletju so z njim največ sodelovali v Te-Tolu, saj ima zastopstvo hrvaškega Alstoma za opravljanje remontov. To mu na legalen način omogoča lepo provizijo. Podjetje ima v lasti za dobrih šest milijonov evrov premoženja, od tega za 1,7 milijona evrov naložbenih nepremičnin.
Dursova »plomba« na petih stanovanjih
Pod Dursovo »plombo« so tako proizvodna hala v Trbovljah, ki jo uporablja Kotarjevo podjetje STTIM, štirisobno stanovanje v Spodnji Šiški, še tri manjša stanovanja v Ljubljani in 130 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Portorožu s 40 kvadratnih metrov veliko teraso. To je po podatkih iz zemljiške knjige v last Sola Intercontinentala prešlo januarja 2009, torej le nekaj mesecev po tem, ko je TEŠ z Alstomom podpisala pogodbo o dobavi tehnološke opreme za blok 6. Pri tej naj bi Alstomu svetoval tudi Sol Intercontinental. Pred tem je bilo stanovanje, ki je po oceni Gursa vredno 269.000 evrov, v lasti Hypo Leasinga. Z njim je Sol Intercontinental julija 2006 podpisal pogodbo o finančnem lizingu nepremičnine.
Katere posle podjetja Sol Intercontinental preiskuje Durs, uradno ni mogoče izvedeti. Po naših informacijah naj bi ga zanimali domnevni davčni vrtiljaki in izplačila prek slamnatih podjetij. To naj bi že v začetku lanskega leta v preiskavi TEŠ 6 zaznali tudi kriminalisti. Podjetja v Kotarjevi (so)lasti naj bi tako sodelovala v več navideznih poslih. Več družb v podizvajalskih verigah, ki vodijo do Kotarjevih podjetij, naj bi izdajalo fiktivne račune podjetjem, ki državi ne plačujejo izstopnega DDV (»missing traderji«). V uredništvu Dnevnika smo tako pridobili podatke o dveh poslih, na katera so postali pozorni kriminalisti in Durs. Prvi se nanaša na podjetje Sol Intercontinental. To je pred leti nakazalo skoraj 400.000 evrov podjetju M-Projekt, ki je bilo uradno registrirano za poslovno svetovanje, a ni imelo zaposlenih, »ugasnilo« pa je že leta 2008. Še pred tem je okoli 900.000 evrov, ki naj bi mu jih skupaj plačala Kotarjeva podjetja, na podlagi domnevno fiktivnih računov prenakazalo v tujino. Še dodatni milijon evrov naj bi domnevno fiktivnim podizvajalcem, ki nikoli niso objavljali podatkov o poslovanju, plačalo podjetje CEE, ključni svetovalec TEŠ pri vseh fazah projekta blok 6.
Kotarjeva leta 2007 položila 270.000 evrov gotovine
Fiktivne naj bi bile tudi svetovalne pogodbe, ki jih je Sol Intercontinental sklepal s švicarskim Alstomom za posle v TEŠ. Med njimi tudi dve v skupni vrednosti šest milijonov evrov, ki jih je podjetje sklenilo v letih 2006 in 2009 za svetovanje pri bloku 6. Ali, kdaj in kako je Sol Intercontinental prejel plačilo od Alstoma, je po naših podatkih še vedno ključno vprašanje preiskave, ki ostaja brez odgovora.
Kljub temu naj bi kriminalisti pridobili podatek, da je Kotar med junijem in julijem 2007 na svoj transakcijski račun skupaj položil za več kot 150.000 evrov gotovine. Istega leta je enako v nekoliko manjšem znesku (120.000 evrov) storil Boštjan Kotar, sin Petra Kotarja, ki je poslovno tesno vpet v očetova podjetja. Naključno ali ne je z velikimi zneski gotovine v tem času razpolagal tudi tedanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, ki ga prav tako preiskuje Durs. Samo med aprilom in avgustom 2008 je na svoj račun položil več kot 300.000 evrov.
Kotar za pojasnila ni bil dosegljiv, Rotnik pa je večkrat zatrdil, da izvor njegovega premoženja, katerega obseg so že lani ugotavljali Durs, kriminalisti in komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ni povezan s TEŠ. Na Policijski upravi Celje, ki vodi predkazenski postopek v TEŠ 6, so nam pojasnila obljubili za danes. Medtem pa je svoj postopek že končal evropski urad za boj proti prevaram (Olaf). Tam so nam že pred časom sporočili, da so svoje ugotovitve, ki jih ne bodo razkrivali javnosti, poslali tožilstvu v Sloveniji.
