Izpostavil je pomen človekove osebne in narodne identitete ter vztrajal pri vlogi političnih deportirancev njegovega kova, ki so se za razliko od žrtev holokavsta v taboriščih znašli zaradi svojega boja za svobodo.
Francoska režiserka, ki redno snema dokumentarce za francosko javno televizijo, je v 98 minut umestila pregleden prerez Pahorjeve stoletne eksistence. Pisatelju je sledila od leta 2008 na vseh njegovih postankih - na šolah, literarnih večerih in festivalih - po Franciji. Nato ga je obiskala še v Trstu, se z njim sprehodila po Krasu in se povzpela na Nanos. Udeležila se je tudi predstavitve Knjige o Radi v ljubljanskem Konzorciju.
Film, tako kot Pahor v svojem govoru, spominja na težke čase slovenske zgodovine, s poudarkom na fašizmu. Kamera je pisatelja spremljala pri obisku Evropskega memoriala za politične deportirance v nekdanjem taborišču Natzweiler-Struthof. Režiserka se v njem, večkrat s pomočjo zemljevidov, tudi ves čas vrača v preteklost, od požiga Narodnega doma v Trstu leta 1920, prek revije Zaliv do Kocbekove afere.
Issartelova je na filmski trak ujela zadnje obdobje pisateljevega življenja, v katerem se je Pahor iz lokalnega pisatelja spremenil v živ spomin in opomin evropske etike in narodne identitete. Film se tako kaže kot testament, ki bo poleg njegovih knjig ostal zanamcem izven Slovenije, so zapisali na slovenskem veleposlaništvu v Parizu.
Dogodka v art kinu Saint-Andre des Arts v središču Pariza so se udeležili številni predstavniki pariške literarne srenje, intelektualci, založniki, pisatelji, novinarji in organizatorji literarnih festivalov. Udeležili so se ga tudi vdova diplomata Stephana Hessla, Christiane Hessel, predsednik francoskega PEN Sylvestre Clancier, slovenski teolog in filozof, ki predava na univerzah v Franciji, Edvard Kovač, fotograf, esejist, filozof in publicist Evgen Bavčar ter celotna družina Pilon, potomci Vena Pilona, pri katerem je Pahor dobil svoje prvo zatočišče v Parizu.
Boris Pahor, ki je lani dopolnil 100 let, je v Evropi zaslovel predvsem z deli, v katerih opisuje grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, v Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je poleg literarnega opusa znan tudi po družbeno-političnem angažmaju. Njegovo najbolj poznano delo je roman Nekropola.
