»Svet potrebuje več znanstvenikov, ustvarjalcev in podjetnikov, ki bi ustvarjali delovna mesta, skrbeli za gospodarsko rast in reševali pereče globalne izzive,« je prepričana Wendy Hawkins, izvršna direktorica Intelovega sklada, ki vsako leto na enem mestu zbere najboljše najstniške znanstvenike na svetu v okviru Intel ISEF, največjega sejma znanosti in tehnike za srednješolce na svetu.
Letos se je maja okoli 1800 mladih talentov iz več kot 70 držav, ki verjamejo, da lahko spremenijo svet na bolje, zbralo v Los Angelesu. Čeprav Intel iz vsake znanstvene kategorije nagradi številne projekte – nagradni sklad znaša okoli pet milijonov dolarjev – so tudi vsi drugi nenagrajeni projekti tako dobri, da je kar težko verjeti, da so njihovi avtorji stari med 14 in 19 let. Sogovornika ne navdušujejo le s svojim znanjem, temveč tudi s tem, kako neobremenjeni so z dejstvom, da bo ravno njihova generacija morala »popraviti«, kar so uničili njihovi predhodniki. Prepričani so namreč, da jim lahko uspe. Ker jim mora uspeti. Med srednješolskimi znanstvenimi projekti smo tako letos lahko videli številne raziskave za odkrivanje in zdravljenje bolezni sodobnega sveta, varovanje okolja in nasploh boljše življenje ljudi.
Radi bi osvetlili prihodnost
Mladi večinoma izhajajo iz problemov, ki so jih zaznali v svojem bližnjem okolju. Štirinajstletna Layan Amer iz Palestine se je predstavljala z govorečo tipkovnico za slepe, ki jo je v prvi vrsti želela narediti za svojo slepo prijateljico. »Slepi in slabovidni imajo močan čut za sluh, zato sem razvila program, ki izgovori posamezno črko oziroma številko,« je pojasnila 14-letnica, ki je od sodelovanja na ISEF želela »iztržiti« predvsem razpoznavnost, ki bi ji omogočila razvoj programske opreme za vse jezike in prodor na trg. S podobnim ciljem sta bila v Los Angelesu tudi prav tako 14-letna Joseph Andre Centurion Torres in Bruno Ernesto Esquivel Trujillo iz Peruja, ki sta s pomočjo IR-tehnologije razvila napravo, ki vsak ekran spremeni v zaslon na dotik.
Čeprav nista dobila nobene nagrade, so bili sodniki navdušeni, iz dveh organizacij so celo pokazali zanimanje za sodelovanje oziroma pomoč pri nadaljnjem razvoju produkta. Produkt želita spraviti na trg, saj je precej cenejši od drugih tovrstnih naprav. »Želiva predvsem pomagati ljudem, ki si tega ne morejo privoščiti,« sta povedala.
Temu cilju sledi tudi 17-letna Angela Farreira De Oliveira iz Brazilije, ki je razvila nadomestek za človeško kožo iz usnja. Nekdo od njenih bližnjih je v nesreči izgubil 95 odstotkov kože, ker Angela živi v regiji s številnimi tovarnami usnja in se tudi sama izobražuje v tej smeri, pa je začela razmišljati, kako bi lahko živalsko kožo uporabili kot nadomestek za človeško.
Našla je skupino, ki se s tem že ukvarja, a je njihov produkt le 70-odstotno kompatibilen s človeško kožo, in še to jo lahko presadijo le začasno, medtem ko je njej v enem letu uspelo razviti kožo, za katero je dobila potrdilo, da je popolnoma kompatibilna s človeško kožo in se jo lahko presadi za stalno. »Verjamem, da je projekt v fazi, ko lahko pride v življenje,« je dejala 17-letnica, ki je bila na ISEF prvič. »To je super priložnost, ker se ne razvijaš le kot znanstvenik, ampak tudi kot človek, saj imaš priložnost spoznati toliko ljudi iz številnih različnih kultur,« je odgovorila na vprašanje, zakaj bi udeležbo na tekmovanju priporočila tudi drugim svojim vrstnikom.
Podobno razmišljajo tudi drugi sogovorniki. »ISEF je najboljša priložnost, da svetu pokažeš svoje znanje in veščine ter da si gradiš samozavest, saj tekmuješ s 1800 vrstniki z vsega sveta. Hkrati pa je to tudi najboljši temelj za izgradnjo kariere. Ko zapustiš ISEF, nisi več takšen, kot si bil ob prihodu sem. Dogodek te spremeni,« je bil zgovoren prav tako 17-letni Serage Amatory iz Libanona, ki je s kolegico razvil prenosno ledvico, ki omogoča izvajanje dialize kjer koli.
Kako je mogoče, da 17-letnik pomisli na nekaj, na kar še ni pomislil nihče na svetu? »Ne bom se primerjal z njim, ampak tudi Newton je sedel pod jablano, ko je jabolko padlo in je pomislil na gravitacijo. Nekatere stvari se preprosto odvijejo, ko to najmanj pričakuješ,« je odvrnil.
Najprej znanje, nato tržni potencial
Sodniki so v prvi vrsti pozorni predvsem na znanje, ki ga mladi znanstveniki izkažejo s projekti, šele nato na njihov tržni potencial, je pa dejstvo, da se veliko mladih na podlagi tega tekmovanja ne usmeri zgolj v znanstveno raziskovanje, ampak tudi v podjetništvo. Ker so zelo kakovostni tudi projekti, ki se ne uvrstijo med najboljše na svetu, in jih je zato škoda opustiti, pa sodniki marsikateremu nadobudnemu mlademu znanstveniku pomagajo z različnimi nasveti in jih tako spodbujajo, da svoje delo razvijajo tudi po koncu tekmovanja. Svoje produkte patentira okoli 20 odstotkov tekmovalcev.
»Denar, ki ga podelimo med najboljše, je pri vsem skupaj še najmanj pomemben, bolj pomembno je, da se mladi povezujejo, da spoznajo prave znanstvenike in da so tudi sami obravnavani kot resni raziskovalci. To je tista prava vrednost ISEF,« je dejala Hawkinsonova, prepričana, da so vsi otroci rojeni raziskovalci, takoj ko vstopijo v šolo, pa to izgubijo, zaradi odraščanja ali pa zaradi šolskega sistema. Zato jim je treba omogočiti, da ta raziskovalni čut ohranjajo in ga nadgrajujejo.
Podjetje Intel si skupaj z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) prizadeva, da bi se tekmovanja Intel ISEF najkasneje do leta 2016 udeležili tudi slovenski dijaki. »Glede na to, da je Državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije v organizaciji ZOTKS še najbolj podobno tekmovanju Intel ISEF, si bomo prizadevali, da postane to državno srečanje povezan sejem, ki bo služil kot kvalifikacijsko tekmovanje za udeležbo na tekmovanju Intel ISEF,« je o načrtih, kako na ISEF odpeljati tudi slovenske dijake, povedal Aljoša Seljak, Intelov predstavnik za odnose z javnostmi v Sloveniji.
