V Banki Slovenije se bodo očitno na novo lotili neaktivnih bank, ki z ignoriranjem potreb podjetij po svežih finančnih sredstvih zavirajo gospodarsko okrevanje. Centralni bankirji so namreč skovali nov ukrep, s katerim želijo spodbuditi banke k posojanju. Tudi s kaznimi, če bo to potrebno. Ukrep bo stopil v veljavo predvidoma ob koncu junija, ko naj bi dala zeleno luč zanj Evropska centralna banka (ECB).
Prva zapoved: Več posojaj!
»Neposredno ne posegamo v odločanje bank o kreditiranju, saj je to primarna naloga in odgovornost bank,« pojasnjujejo na Banki Slovenije. Ukrep, ki ga uvajajo, pa banke dejansko zavezuje, da del novo zbranih depozitov prebivalstva in podjetij namenijo kreditiranju. Za novoodobrena posojila bodo morale nameniti vsaj 40 odstotkov zbranih depozitov. Če tega ne bodo storile, bo Banka Slovenije zahtevala še večjo krepitev posojilne dejavnosti. V skrajnih primerih bo Banka Slovenije od neposlušnih bank terjala izpolnjevanje strožjih likvidnostnih zahtev. To bo banke prisililo ali v posojanje ali v razdolževanje.
Po navedbah Banke Slovenije je glavni razlog za uvedbo novega instrumenta prehitro zniževanje razmerja med posojili na eni strani in vlogami nebančnega sektorja na drugi (LTD – Loan to deposit ratio). Razmerje med posojili in vlogami se je od vrhunca leta 2008 do konca leta 2012 znižalo s 162 na 130 odstotkov. Na Banki Slovenije in evropski komisiji, ki zahteva od NLB do leta 2017 znižanje LTD na 70 do 80 odstotkov, se medtem zavzemajo za vzdržno zniževanje razmerja med posojili in depoziti. Ne smemo namreč pozabiti, da se morajo banke za razliko, torej za kredite, ki niso pokriti z vlogami oziroma depoziti, zadolževati. A očitno so banke nasvete z začetka krize, ko so regulatorji zahtevali znižanje LTD, vzele preveč resno. Spustile so se v tekmo zbiranja depozitov, ki je v nebo zviševala pasivne obrestne mere in s tem stroške bank. Na drugi strani so enostavno prenehale posojati. Od leta 2008 se je obseg posojil podjetjem znižal za devet milijard evrov.
Lanski dogodki, ko je razmerje med krediti in depoziti v slovenskih bankah upadlo še za dodatnih 22 odstotnih točk na vsega 108 odstotkov, so v Banki Slovenije prižgali rdeči alarm. Ob koncu marca je razmerje znašalo le še 103 odstotke. Odsev tega je jasno viden v gospodarstvu, kjer lahko pridejo do posojil le finančno najbolje stoječa podjetja, medtem ko so podjetja v procesih prestrukturiranja pogosto prepuščena improvizaciji ali celo bridkemu koncu. Samo v treh mesecih do konca letošnjega marca se je obseg posojil podjetjem znižal za skoraj 400 milijonov evrov na 11,2 milijarde evrov, pri čemer ne posojajo niti banke, ki so v procesu sanacije dobile državni denar.
Sanacija umirila tekmo za depozite
Težave na posojilnem trgu povzroča tudi neravnovesje v bankah samih, ki istočasno krčijo posojanje in krepijo obseg depozitov. »Takšno obnašanje predstavlja dolgoročno likvidnostno tveganje za banke in s tem tudi za nebančni sektor,« so dejali v Banki Slovenije, ki se bojijo novih težav v bančnem sektorju. Strategija bank, ki ob rasti vlog krčijo obseg posojanja, ni dolgoročno vzdržen poslovni model. Banka brez prihodkov od kreditiranja pač ne more krepiti lastnega kapitala. Tu se dotaknemo drugega velikega problema preteklih let. Tekma bank za depozite varčevalcev je v nebo poslala pasivne obrestne mere in s tem krepko oklestila neto obrestne prihodke bank. Leta 2012 je tako Banka Slovenije uvedla ukrep, ki omejuje neupravičeno višanje obrestnih mer. Ugotovila je namreč, da ostaja vrednost vlog podjetij in gospodinjstev vse od leta 2010 na ravni 21 milijard evrov. Zviševanje obrestnih mer za vloge se tako ni odražalo v povečanju njihovega obsega, temveč zgolj v prehajanju vlog med bankami, predvsem od domačih k bankam s tuji lasti. Varčevalci so vloge zaupali banki, ki je ponujala višje obrestne mere. Posledica so bili višji, komaj vzdržni stroški financiranja bank.
A ukrep omejevanja obrestnih mer je bil le delno učinkovit. Obresti so padle, a se prehajanje depozitov med bankami v domači in tuji lasti ni ustavilo. Vloge gospodinjstev pri skupini velikih bank so se lani znižale za 799 milijonov evrov, medtem ko so se vloge pri bankah v večinski tuji lasti zvišale za 310 milijonov evrov in pri hranilnicah za 110 milijonov evrov. Šele letos se je trend obrnil. Vendar predvsem zaradi sanacijskega postopka NLB in NKBM. Obseg vlog gospodinjstev v skupini velikih bank se je v prvem četrtletju letos tako povečal za 157 milijonov evrov, v celotnem bančnem sistemu pa za 253 milijonov evrov.
