Švedska in Slovenija po šest točk, Srbija 4, Švica 0 – takšen je vrstni red v skupini 5, v kateri sta para zadnjih dveh krogov še Švica – Srbija in Švedska – Švica. Slovenke so priprave začele pred dobrima dvema tednoma v Ljubljani (sprva so igralke stanovale doma, v zadnjih dneh so skupaj v hotelu), selektorica Marta Bon pa je bila prisiljena v nenačrtovano pomladitev. Zaradi poškodb Nine Jeriček, Maje Zrnec in Tamare Mavsar ter nosečnosti Katje Čerenjak je poklicala mlade Laro Hrnčič, Manco Jurič in Nino Zulič ter Iris Guberinič (v Nemčiji je uspešno sanirala poškodbo kolena) in Manuelo Hrnjič (vrnitev po poškodbi).

»Niti Švedska niti Srbija nista nepremagljivi, čeprav imata precej višji rating in uspehe od Slovenije. Prepričana sem, da trenutno ni reprezentance na svetu, ki je Slovenija ne bi mogla premagati. Optimizem gradim na naših igrah na sredozemskih igrah v Turčiji in predvsem na kvalifikacijski tekmi s Srbijo v Ljubljani oktobra lani, ki smo jo dobile z 31:26. Zdaj smo precej bolj samozavestne in prepričane o tem, da se lahko približamo najboljšim na svetu,« napoveduje desnokrilna reprezentantka Neli Irman. Igralka Zagorja je na prvih štirih kvalifikacijskih tekmah dosegla devet golov (po dva proti Švedski, Srbiji in Švici ter tri na drugem dvoboju s Švicarkami), v dresu izbrane vrste pa je zbrala 65 nastopov in dosegla 144 zadetkov.

Med pripravami so Slovenke prejšnji teden v Umagu odigrale pripravljalni tekmi s Hrvaško in obe visoko izgubile: prvo s 24:33, drugo z 20:33. Poleg že prej odsotnih Jeričkove, Mavsarjeve, Zrnečeve in Čerenjakove slovenska reprezentanca ni mogla računati še na Ano Gros (Metz, Francija), Majo Šon (Nimes, Francija) in Nežo Mitruševsko (GEN-I Zagorje), ki jim je selektorica Bonova po dolgi in naporni klubski sezoni namenila nekaj dni več počitka. »Seveda tekmi s Hrvaticami nista pravo merilo naše trenutne forme. Še posebno ker smo nastopile v precej oslabljeni zasedbi. Poleg tega je Bonova veliko menjala in dala priložnost tudi mlajšim igralkam in novinkam, da je ugotovila, kaj sploh lahko pričakuje od njih,« pojasnjuje Irmanova.

Švedska je bila oktobra lani uvodni nasprotnik Slovenije v kvalifikacijah za nastop na EP 2014, v Helsingborgu pa so gostiteljice (po tem, ko so Slovenke pred tekmo opravile le en skupni trening) zmagale s 30:25. »Če ne najslabša, pa je bila to ena najslabših tekem Slovenije, odkar je na njenem čelu Bonova. Tako slabo, kot smo igrale na Švedskem, verjetno ne moremo več. A kljub slabi igri smo sredi drugega polčasa zaostajale le za tri gole. Sposobne smo prikazati precej boljšo igro in zmagati,« meni 28-letna Irmanova. Na vprašanje, kje bo težje, doma proti Švedinjam ali v gosteh proti Srbkinjam, odgovarja: »Obe tekmi bosta zelo težki. Proti Švedski zato, ker lahko že na tej tekmi rešimo dvome o tem, ali se bomo uvrstile na EP, proti Srbiji pa zato, ker bomo pod pritiskom, če nam slučajno ne bi uspelo proti Švedinjam. Vseeno mislim, da imamo več možnosti proti Švedski v Ljubljani.«

Čeprav je trenutno osredotočena na reprezentančno raven, se Irmanova seveda ubada tudi s klubsko prihodnostjo. V minuli sezoni je kot posojena igralka blestela v Krimovem dresu v evropski ligi prvakinj, nato pa se je vrnila v Zagorje. »Bila sem v pogovorih s klubskim vodstvom v Zagorju, a v zadnjem času sem klubsko problematiko potisnila na stran in se posvetila le reprezentanci. Res je že malce pozno za klubske dogovore za naslednjo sezono, a se še vedno nisem odločila, kje bom igrala. Ker nisem več prav mlada, je liga prvakinj zame pač največji športni izziv, na osnovi tega pa se bom tudi odločala. Zagorje? Imam ga za svoj klub, zato me vleče k temu, da bi ostala. A pretehtale bodo ponudbe, in če bodo zelo konkretne, bom zamenjala klub, v nasprotnem primeru pa bom ostala v Zagorju. Ne, Zagorje niti slučajno še ni prečrtano,« pravi Irmanova. Po neuradnih informacijah naj bi bila blizu vrnitve v Krim, a Neli odgovarja: »Obstajajo številne govorice in neuradne informacije, a s Krimom se nič konkretnega še nisem pogovarjala ali dogovarjala.«