Nova enotna evropska uredba o označevanju živil v EU, ki bo začela veljati 13. decembra, bo potrošniku omogočila, da se bo ta med policami z živili naših trgovin bolje znašel. Vsa predpakirana živila in drugi prehranski izdelki bodo namreč morali biti opremljeni s čitljivo in bolj prijazno deklaracijo. S tem pa bodo bolje informirani o tem, katere sestavine vsebuje določeno živilo oziroma prehrambni izdelek, ki bo pritegnil njihovo pozornost. Na tak način bo potrošnik tudi lažje ocenil, ali je živilo zanj primerno in tudi zdravo, koliko sladkorja, soli in maščob, predvsem pa katere morebitne alergene vsebuje. Prav alergeni bodo morali biti namreč izdatno poudarjeni na vsaki embalaži. Zaradi obsežnih sprememb zakonodaje s področja označevanja živil in prehranskih dopolnil pa v prihodnjih mesecih čaka še veliko dela predvsem proizvajalce.
Črke večje, a vseeno za mnoge premajhne
Ti bodo morali do sredine decembra dopolniti ali popraviti ter zamenjati etikete na več kot 80 odstotkih živil in drugih prehranskih izdelkov. Slovenija je namreč ena od prvih držav članic EU, ki je že sprejela izvedbeno uredbo s tega področja. Hkrati je letos že začela veljati tudi zakonodaja s področja aditivov in trditev na živilih, sprejete so bile tudi pomembne spremembe na področju živil za posebne prehranske namene in prehranskih dopolnil. »Potrošniku je vsekakor treba omogočiti, da med nakupovanjem takoj preveri, kaj vsebuje določeno živilo, in se obenem informira, katera so pomembna tudi za ohranjanje njegovega zdravja. Nova uredba predpisuje tudi minimalno velikost črk na embalaži. Te morajo biti velike vsaj 1,2 milimetra, za zelo majhne embalaže pa zadoščajo 0,9 milimetra velike črke,« pravi Igor Pravst, specialist za področje uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na Inštitutu za nutricionistiko. A četudi bodo črke večje in deklaracija na prvi pogled bolj razločna, se bodo morali tisti z nekoliko slabšim vidom med police še vedno podati z obveznim pripomočkom – povečevalnim steklom. Bo pa morala še posebej izstopati pisava, s katero bodo med sestavinami navedeni morebitni alergeni, tiste snovi torej, ki lahko povzročajo najrazličnejše alergije. Sprememb bo še več, a se o njih na ravni evropske komisije še usklajujejo. Vse pa bodo, kot zagotavljajo različni strokovnjaki, v prid potrošnikom, da se bodo ti med živili in drugimi prehranskimi izdelki na policah v prihodnosti lažje znašli.
Transmaščobe na stranskem tiru
Kako se pripravljajo na omenjeno spremembo, smo povprašali tudi nekatere naše največje živilske proizvajalce. Iz Žita so sporočili, da se na to intenzivno pripravljajo, v Eti Kamnik so sprememb celo veseli. »Že izvajamo postopke, da bomo do konca leta zadostili vsem spremembam, ki jih narekuje nova uredba in se nanašajo na označbe vseh naših embalaž,« pravi Nina Rus Turuk, predstavnica za odnose z javnostjo v Žitu. V družbi Eta Kamnik pa poudarjajo, da se s spremembami ukvarjajo že dobro leto. »Mi imamo na 21 trgih več kot 230 različnih izdelkov, kar pomeni, da razpolagamo z več kot 600 različnimi deklaracijami. Poleg velikosti črk in odebelitev moramo zato na etiketah pogosto menjavati tudi jezike. Vendar smo tega veseli, saj želimo in s ponosom razkrivamo sestavine, ki jih vsebujejo naši izdelki. Do decembra, ko bo uredba začela veljati, bomo še nekoliko spremenili tudi njihovo grafično podobo, s čimer bo besedilu na embalaži odmerjenega še več prostora,« pravi izvršna direktorica Ete Ksenija Jankovič Banovšek.
Ni pa še znano, ali bo na predpakiranih živilih treba v prihodnosti navesti tudi izvor nekaterih glavnih sestavin, kot tudi ne, ali bo treba na deklaraciji navesti tansmaščobe, ki veljajo za zdravju najbolj škodljive in so krive za porast srčno-žilnih obolenj po vsem svetu. Tudi sicer bodo novosti uvajali postopoma. Šele do leta 2016 bo treba na predpakiranih živilih navesti stopnjo hranilne vrednosti, priporočene dnevne količine vnosa ter vsebnost soli (ta bo nadomestila besedo natrij), maščob in sladkorja.
