Profesor Gregor Majdič z ljubljanske veterinarske fakultete je v zadnjih nekaj mesecih prejel skoraj dvajset pisem, v katerih so ga znanstveni raziskovalci spraševali, kako priti do službe. »To se mi ni zgodilo še nikoli doslej,« pravi. »Pisali so mi tudi znanstveniki, ki jih prej nisem poznal.« Majdič obenem vodi zasebno podjetje za zdravljenje živali z matičnimi celicami, a večino pisem je dobil kot profesor. »Nekaj jih je iskalo delo v našem podjetju, več pa mi jih je pisalo na fakulteto. Zanimalo jih je, ali pripravljam kakšne znanstvenoraziskovalne projekte, pri katerih bi jih lahko zaposlil.« Prošnje za službo Majdič pripisuje dejstvu, da je zaradi pomanjkanja »projektnega denarja« – denarja za znanstvene raziskave – vse več raziskovalcev na cesti.
Problem v senci
Proračun Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ki je glavni vir raziskovalnega denarja, se je v zadnjih petih letih skrčil za osemnajst odstotkov. Če upoštevamo še inflacijo, je realen upad sredstev skoraj tridesetodstoten. Na ARRS sicer pravijo, da so se potrudili delovna mesta ohraniti. Z zniževanjem »materialnih stroškov«, predvidenih za raziskovalno delo, so, kot pravijo, ohranili štiriindevetdeset odstotkov zaposlitev iz časa pred krizo. Kot je razvidno iz podatkov o standardnem obsegu stroškov dela na leto za polno zaposlenega raziskovalca (indeks FTE), naj bi se število zaposlitev v okviru raziskovalnih programov in projektov med letoma 2009 in 2013 celo povečalo za odstotek in pol, potem ko je v letu 2012 rahlo padlo. Vendar indeks FTE ni neposredno povezan s številom oseb, ki imajo zaposlitev. Vanj so namreč vključene tudi delne zaposlitve in zaposlitve prek polnega delovnega časa. Dejstvo je tudi, da je skupno število FTE, ki jih financira agencija, padlo – in sicer zaradi zmanjšanja števila zaposlitev mladih raziskovalcev. Izobraževanje bodočih znanstvenikov se je glede na leto 2010 skrčilo za približno osemnajst odstotkov.
Brezposelnost in negotovi socialnoekonomski položaj znanstvenikov je problem v senci. Poročali smo denimo že, da obrazec ARRS za prijavo podoktorskih projektov ne omogoča prijave brezposelnim raziskovalcem, saj – kot kaže – brezposelnost doktorjev znanosti »ni predvidena«.
Večinoma je varčevanje prizadelo znanstvenike na začetku karierne poti. V vsaki večji raziskovalni instituciji preštevajo nekdanje mlade sodelavce, ki so zaradi neperspektivnih razmer odšli v tujino ali pa so opustili znanstveni poklic. Za mnoge se mentorji, ki imajo v institucijah trdnejši položaj, tudi »borijo« in na ARRS prijavljajo projekte, v okviru katerih bi jih bilo mogoče zaposliti vsaj za polovico ali tretjino delovnega časa. »Poleg močnega znižanja sredstev ARRS je zastalo tudi financiranje ciljnih raziskovalnih projektov na ministrstvih,« pojasnjujejo na ARRS. »Zaključilo se je financiranje centrov odličnosti in kompetenčnih centrov, presahnile so tudi mnoge vzpodbude gospodarstvu.«
Konec financiranja raziskovalnih centrov
Posledica presihanja finančnih virov je bilo »ogromno število prijav« na zadnji projektni razpis, pravijo na ARRS. Glede na predhodni razpis je bilo prijav približno dvesto več. Razpis sicer še poteka, zato končnih podatkov še ni.
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in tehnologijo, so se primarni programi centrov odličnosti in kompetenčnih centrov, ki jih je država spodbujala za vzpostavitev sodelovanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom, s koncem leta 2013 zaključili. Na ministrstvu pa nimajo podatkov o tem, koliko centrov se je kasneje prijavilo na nove razpise, denimo na ARRS. Tudi na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da je presahnilo devet projektov, leta 2011 izbranih na razpisu za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. »Od tega šest že na samem začetku, ker jih podjetjem ni uspelo zagnati, eno podjetje je šlo v stečaj leta 2013, dve pa sta leta 2014 objavili prisilno poravnavo.«
Po zadnjih podatkih se sicer vlaganje gospodarstva v raziskave in razvoj povečujejo, pravijo na ARRS. Vendar nas je eden od poznavalcev tega področja, ki ni želel biti imenovan, opozoril, da se v kategorijo »raziskave in razvoj« množično uvrščajo tudi investicije, ki sploh niso raziskovalne, a tega nihče ne preverja. Država naj bi ob prirejanju podatkov na tem področju zamižala na eno oko, ker je tako navzven – v odnosu do drugih držav – videti uspešnejša.
