Čeprav je lanski 35-milijonski dobiček Darsa v veliki meri posledica podražitve vinjet in padca temeljne obrestne mere euribor, se upravi državne družbe za avtoceste obeta nagrada za uspešno poslovanje.
Po naših informacijah je namreč nadzorni svet Darsa, ki ga vodi Dušan Hočevar, na včerajšnji seji obravnaval izplačilo spremenljivega prejemka uprave. Ta naj bi znašal dvajset odstotkov njihove lanskoletne plače, kar bi predsedniku uprave Matjažu Knezu prineslo okoli 20.000 evrov bruto, članoma uprave Tinetu Svoljšaku in Francu Skoku pa približno po dva tisočaka bruto manj. Ali so nadzorniki potrdili izplačilo, ki ga omogoča zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države (tako imenovani Lahovnikov zakon), včeraj ni bilo mogoče uradno izvedeti.
Izplačilo spremenljivega prejemka uprave je v zadnjih letih redna praksa na Darsu. A če je bil namen zakonodajalca spodbujanje dela uprav z različnimi kriteriji (obseg poslovanja, ustvarjanje dodane in tržne vrednosti, širitev poslovanja na tuje trge), teh pri Darsu, monopolistu, ki pobira cestnine in se zadolžuje s poroštvom države, ni mogoče uporabiti. To je še posebej izrazito pri lanskih poslovnih rezultatih Darsa. Ta je rekordni dobiček ustvaril po zaslugi dveh spremenljivk, s katerima uprava tako rekoč nima nič: višjih prilivov od cestninjenja (ti so zrasli z 294,8 na 305,2 milijona evrov), ki so tudi posledica lanske podražitve vinjet, in nižjih finančnih odhodkov (z 69,8 milijona evrov v letu 2012 na 50,3 milijona evrov v letu 2013), ki jih je oklestil padec euriborja. Tudi stroškov materiala, dela in storitev uprava Darsa ni zniževala, saj so ti lani celo zrasli.
Obenem je upravi Darsa za zdaj uspelo blokirati zamenjavo članov nadzornega sveta družbe, ki jo je že pred mesecem dni zahteval Sod. Po naših informacijah so se namreč predstavniki uprave Darsa in Soda pred dvema tednoma na sestanku dogovorili, da upravljalec državnega premoženja ne bo več vztrajal pri hitrem sklicu skupščine, na kateri bi predčasno odpoklical vse štiri dosedanje nadzornike Darsa. Uprava Darsa, imenovana še v času druge vlade Janeza Janše, si je tako vsaj za nekaj mesecev očitno zavarovala hrbet. Aktualna nadzorniška ekipa namreč velja za njeno veliko podpornico, tudi novi nadzorniki, ki jih je predlagal Sod (Gregor Lukan, Franc Pangerl, Gregor Osojnik in Andraž Lipolt), pa si bodo za morebitne kadrovske posege bržčas vzeli vsaj nekaj mesecev časa.
Kako je Darsovi upravi, ki je bila še konec aprila na »prepihu«, predstavnike edinega lastnika prepričala, da za nekaj časa »zamrznejo« zahtevo za sklic skupščine, ki so jo že poslali na Dars? To ji je uspelo s pomočjo proceduralnih manevrov, zaveznikov iz vrst nižjih uslužbencev Soda in lobistične podpore iz dela vladajoče koalicije, natančneje SD. Že prva zahteva, ki so jo spisali na Sodu, je tako naletela na gluha ušesa. Skupščine, ki bi po prvotnih načrtih Soda morala biti že 6. maja, tako ni bilo. Razlog: na Darsu so skupščino, na kateri bi morali »pasti« nadzorniki, želeli izpeljati v okviru vsakoletne redne skupščine, na kateri bi obravnavali še letno poročilo. S tem so se »želeli izogniti dodatnim stroškom«, čeprav ima Dars le enega lastnika, njegova skupščina pa bi se izpeljala v prostorih družbe ali na Sodu.
A tu se nenavadnosti ne nehajo. Na omenjenem sestanku naj bi namreč delegacija Darsa predstavnike Soda prepričala, da za točke dnevnega reda na skupščini, ki so jih pred tem izsilili sami, še nimajo pripravljene dokumentacije. Za to naj bi potrebovali več časa. Zapletlo naj bi se pri letnem poročilu. Čeprav ga je Dars objavil že konec aprila, to namreč še ni revidirano, saj naj bi v družbi zavlačevali z iskanjem revizorja. Na Darsu lahko tako s sklicem skupščine zavlečejo celo do konca avgusta. Do takrat pa bi se lahko politične karte zaradi državnozborskih volitev že premešale na novo.
Sodu se je tako uspelo ujeti v neskončno lovljenje zakonskih rokov za sklic skupščine, četudi je Dars v izključni lasti države. To Sodu, ki ga vodi Matej Pirc, poleg »širše informacijske pravice« do obveščenosti o dogajanjih v njej omogoča tudi večjo prožnost pri sklicevanju skupščin. Sod lahko tako skupščino Darsa izpelje že naslednji dan po sklicu skupščine, zato mu ni treba čakati na iztek zakonsko predpisanih rokov.
