Največja parlamentarna stranka je tako v sredo vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za zunanjo politiko, na kateri bi obravnavali Erjavčevo pot v Rusijo. Poslanci SDS so v sredinem sporočilu za javnost poudarili, da pričakujejo pojasnila v zvezi s tem obiskom, in predlagajo, da minister uskladi stališča tudi z zavezniki v EU in zvezi Nato.
Minister pa je danes za medije dejal, da je zelo začuden, ker se v SDS z njegovim obiskom ne strinjajo, ker gre za reden obisk, pripravo 11. zasedanja medvladne slovensko-ruske komisije za gospodarsko sodelovanje, ki bo jeseni v Sloveniji.
Erjavec je izrazil prepričanje, da opozicija podpira gospodarsko sodelovanje z Rusijo. Pojasnil je, da z Rusijo sodelujejo številna slovenska podjetja, kot so Riko, Krka in Iskratel. "Blagovna menjava znaša 1,7 milijarde evrov, imamo tudi projekt Južni tok," je dejal.
Minister je še poudaril, da obisk ni presenečenje, saj je na seji OZP 14. maja povedal, da bo šel na obisk v Moskvo, če ne bo težav zaradi morebitnih sankcij EU proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. "Vendar je Evropski svet sprejel stališče, da spodbujajo intenziviranje odnosov z Rusijo," je pojasnil danes.
Opozicija želi ideološki spopad
Minister je zato ocenil, da opozicija želi "ideološki spopad". "Opozicija očitno še vedno živi pod vtisom Berlinskega zidu," je dejal.
Poleg pogovorov z ruskim ministrom za zveze in množične komunikacije Nikolajem Nikiforovom, ki skupaj z Erjavcem vodi medvladno komisijo za gospodarsko sodelovanje, ima zunanji minister predvideno tudi srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, s katerim naj bi govorila tudi o krizi v Ukrajini.
"Moram reči, da smo po nedeljskih volitvah vsi veliki optimisti in pričakujemo, da bosta ukrajinska in ruska stran začeli intenzivnejši dialog, kako rešiti krizo v Ukrajini," je dejal Erjavec.
Potrdil je, da se bo v Rusiji pogovarjal tudi o plinovodu Južni tok, ki naj bi tekel tudi čez Slovenijo. Evropska komisija je decembra lani ocenila, da dvostranski sporazumi šestih članic unije z Rusijo niso v skladu z evropsko energetsko zakonodajo, in pozvala k pogajanjem o prilagoditvi sporazumov. Članice so nato komisijo pooblastile, da se v njihovem imenu pogaja z rusko vlado o teh sporazumih. Poleg Slovenije so dvostranske sporazume z Rusijo o Južnem toku sklenile še Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija ter Srbija.
Minister Erjavec je danes dejal, da ima Slovenija ima svojo zunanjo politiko in da bi bilo zato "čudno, če bi iz Bruslja prepovedali pogovore o Južnem toku".
