Na odlagališčih konča množica organskih odpadkov, ki bi jih pravzaprav lahko uporabili pri vrtnarjenju. Če pridelujete svoj kompost, torej ne pomagate le svojemu vrtu, ampak celemu planetu. Poleg tega je kompostiranje tako preprosto. Odpadke enostavno vržete na kup, kjer jih bakterije razgradijo. Bakterije imajo za nas večinoma negativen prizvok, vendar pa so mnoge vrste pomembne za naše preživetje.
Kdaj so bakterije zaželene?
Pri kompostiranju organskih odpadkov sodelujejo tri različne vrste bakterij, vse tri pa so enako pomembne. Najprej ena vrsta začne delo in pri tem ustvari nekoliko toplejše okolje, ki ga potrebuje naslednja vrsta. Ta delo nadaljuje ter dejansko proizvede še nekaj toplote, tako da se lahko pojavi še tretja vrsta bakterij. Prav te pa so najbolj učinkovite. Če je kup presuh ali previsok, lahko celo povzročijo, da se vžge.
Če bakterijam v kompostu omogočimo kar najbolj primerno okolje, bodo delale še veliko hitreje in učinkoviteje, organski odpadki pa se bodo razgradili prej, celo v nekaj mesecih. Če pa bomo v kompost metali vse brez poprejšnjega premisleka, se bo verjetno razgrajeval več kot leto dni, na koncu pa bomo dobili veliko manj kakovosten kompost, kot bi ga lahko.
Kompost ne smrdi, če vsebuje dovolj ogljika
Kompost mora ves čas vsebovati pravilno mešanico ogljika in dušika. Ogljik predstavljajo suhe snovi, kot so časopis, karton in slama, dušik pa mokre, kot so ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, kavne usedline, trava in listje. Idealne razmere za vsako mokro snov zahtevajo kar petindvajset kosov suhih snovi. Seveda pa vam jih ni treba vsak dan šteti; zapomnite si le, da se bolj suh kompost razkraja dlje časa, bolj moker pa začne smrdeti.
Posebno trava, ki ste jo ravnokar pokosili, ima zelo veliko dušika. Če jo enostavno vržete na kup ter celo pustite, da se sprime, ne bo imela dovolj kisika za učinkovito delovanje bakterij. Zaradi tega bo kompost začel močno smrdeti. Rešitev je, da pokošeno travo vedno zmešate s celim kupom oziroma jo na kup v manjših količinah mečete več dni.
Kaj pospeši razkrajanje?
Če boste kompost postavili na zemljo, bodo pri njegovem razkrajanju lahko sodelovali tudi črvi. Prav tako pa naj ne bo niti na soncu niti v zelo globoki senci. Kompost se bo razgradil hitreje, če bo vse, kar bo končalo na kupu, v čim manjših kosih. Poleg tega pa kup tudi redno obračajte z vilami, saj bo tako dobil več kisika, enakomerneje pa se bodo razporedile tudi bakterije.
Kompost mora biti vedno topel. To lahko preverite tako, da v njem naredite manjšo luknjo in k njej približate roko. Začutiti morate toploto. Če pa je kup hladen, dodajte več mokrih odpadkov. Vedno pa mora biti vlažen, toda ne moker. Če je presuh, mu dodajte malo vode.
Kaj na kompost ne sodi?
Na kompost ne odlagajte mačjih in pasjih iztrebkov, mesnih in mlečnih izdelkov, plevela, maščobe in olja. Te snovi lahko namreč privabijo mnoge druge živali ter povzročijo različne bolezni.
www.eartheasy.com
