Na JAK prihajate s čela Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor (MOM). Svet agencije je v razpisnem postopku ocenil, da ste najbolj primeren kandidat, četudi doslej niste delovali kot strokovnjak na področju knjige. Kako bo JAK v prihodnje bolje opravljal svoje poslanstvo z vašimi izkušnjami in rezultati dela, ki jih prinašate z MOM?
Vodenja JAK ne moremo enačiti z delom v založništvu. Kot ustanova smo vpeti v kompleksen sistem javnofinančnih in drugih predpisov, kulturnih in razvojnih politik ter strateških usmeritev na nacionalni in evropski ravni. V prvem mesecu dela na JAK ugotavljam, da so ključni elementi mojega sedanjega dela zelo primerljivi s tistimi na mojih prejšnjih delovnih mestih. Sicer pa sem se z ožjim področjem knjige pri svojem delu intenzivno seznanil že v preteklosti.
Katere so tri prednostne naloge, ki bodo po zaključku vašega petletnega mandata realizirane?
V petih letih bo skupni fond e-knjig s področja, ki ga pokriva JAK, gotovo štel več tisoč naslovov in to je pričetek vzpostavitve elektronske infrastrukture. Pri sredstvih kohezijske politike in drugih evropskih virih si bomo prizadevali za učinkovito usmeritev dodatnih sredstev v knjižno verigo. Možni obseg je težko napovedati, ker je odvisen od številnih dejavnikov in medresorskih usklajevanj. Uvedli smo tudi že prve aktivnosti za pripravo odmevnejše promocije v mednarodnem prostoru. Pri nekaterih ciljih nismo odvisni samo od sebe, naredili pa bomo vse, da bomo odločevalce prepričali, da so predlagani ukrepi in politike koristni.
Ocenjujete, da vsi projekti, ki jih podpira ali izvaja JAK, ustvarjajo dodano vrednost? Agencija je denimo začela s finančno podporo vzpostavitvi skupnega Skladiščno-distribucijskega centra za male založnike, sredstva je prejel zunanji izvajalec, končnega produkta pa ni.
JAK na podlagi presoje in predlogov strokovnih komisij podpira mnoge projekte, ki krepijo celotno verigo knjige, od ustvarjalcev do bralcev. Nekatere pomembne projekte izvajamo tudi sami, denimo seminar za prevajalce, letos želimo prvič izvesti še seminar za tuje založnike. Skladiščno-distribucijski center, ki ga omenjate, je imel podporo dela založnikov, JAK je idejo v preteklosti podprl in pričel s pripravljalnimi aktivnostmi, mislim, da je podjetje Buča pripravilo študijo, nato pa je projekt zastal. Niso vsi projekti enako uspešni, na podlagi rezultatov in evalvacij bomo svoje politike, ukrepe in delovanje sproti prilagajali.
JAK veliko vlaga v razvijanje bralne kulture, manj pa v problem nerazvite kulture kupovanja knjig. Nameravate to spremeniti?
Strategijo na tem področju že pripravljamo. Prodaja v knjigarnah postaja vse manj pomemben ekonomski parameter pri poslovanju založb. Danes knjigo v javnem interesu financirata skoraj izključno dva velika financerja: JAK s subvencijami in knjižnice z nakupi knjižničnega gradiva. Samo za nakupe knjižničnega gradiva država, lokalne skupnosti in knjižnice letno namenijo okoli osem in pol milijona evrov. Ta podpora je seveda nujno potrebna, a je jasno, da mora knjiga, če želimo imeti uspešno in stabilno delujoče založništvo, dobro delovati tudi na trgu, mora se dobro prodajati tudi v okviru knjigotrške mreže. Dobre knjigarne že presegajo logiko trgovin, razvijajo se v smeri kulturnih središč, ki delujejo v javnem interesu. To je mestotvorni element lokalne skupnosti, ki potrebuje podporo kupca, lokalne skupnosti in države. Kulturo kupovanja knjig bo potrebno odločno podpreti na nacionalni ravni.
Za kupca je gotovo najpomembnejši vidik cena knjige.
Seveda. In kakovost. Razumem, da je ljudem v današnjih časih težko sprejeti odločitev za nakup knjige, če ta stane več kot 20 evrov. Subvencija knjigi oziroma založbi se mora začeti resneje odražati tudi v ceni knjige. Ni naključje, da založniki sledijo ekonomskemu modelu – višja, kot je cena knjige, več sredstev dobimo iz naslova prodaje knjižnicam. A s tem izgubljajo kupca v knjigarni. Cenovna politika je kompleksna, odraža se na številnih ravneh. Nakup knjige mora postati vrednota, knjiga pa mora ohranjati simbolno visoko vrednost. Vendar mora biti dostopna.
Po eni strani bi želeli, da se knjiga bolje prodaja, po drugi strani pa kulturna politika na področju knjižnic podpira odkupe knjig, nemudoma po njihovem izidu. Kako gre to skupaj? Ne bi bilo v namen spodbujanja prodaje smiselno, če bi nove knjige v knjižnice prišle šele z nekajmesečnim zamikom?
Bilo bi smiselno, če bi se tega načela vsi držali. Nekateri založniki so specializirali za prodajo knjižnicam in to ne nujno s kakovostno literaturo. To področje bo potrebno urediti, saj se interesi nekoliko križajo. Dolgoročno bi tak ukrep koristil, saj je odstotek naklade knjige v javnem interesu, ki se proda v knjigarni, alarmantno nizek.
Veliko si obetate od financiranja slovenske knjige s sredstvi evropske kohezijske politike. Kot enega konkretnih projektov predlagate intenzivno digitalizacijo. Zakaj je fond slovenskih e-knjig nujno povečati?
Danes imamo sorazmerno malo slovenskih knjig v elektronski obliki, dokler tega ne spremenimo, se e-knjiga ne more resneje uveljaviti. Povečevanje digitalizacije pomeni zmanjševanje zaostanka Slovenije na tem področju.
Zmanjševanje zaostanka je pomembno, ker... ?
Ne vidim posebnega razloga, da bi Slovenija zaostajala na tem področju. Interes za e-knjigo se povečuje, mladi, pa ne samo mladi, posegajo po digitaliziranih vsebinah. Ne želimo, da na to področje intenzivno posežejo tuje korporacije s svojo interesno logiko, ker bi to otežilo normalen razvoj slovenskega klasičnega in e-založništva. Vse več bralcev posega po tujih e-knjigah, ker so slovenske slabše dostopne ali pa jih sploh ni. To se do neke mere že dogaja. Ne želimo izgubiti stika med slovensko literaturo in mladim bralcem.
Se vam zdi verjetno, da bodo mladi bralci pogosteje posegli po e-knjigi slovenskega avtorja, samo zato ker mu je dostopna elektronsko?
Da, to je verjetno in se že dogaja. Digitalne uporabniške izkušnje so v izjemnem porastu. Do mnogih vsebin danes dostopamo na ta način, zlasti mladi. Hkrati menim, da je to pomembna promocija kulture branja, spoznavanja literature in knjige. Številne elektronske naprave so namreč tudi medij za knjigo.
Na področju razvijanja platforme za izposojo in prodajo e-knjig trenutno ledino orje Študentska založba z Biblosom. Kakšna je vizija JAK? Naj v prihodnje nastane več takih platform, naj bo ena sama?
Biblos je pomemben projekt, saj odpira prostor resnega razmišljanja, kako in kam naj se e-založništvo razvija, razumem ga kot katalizator razvoja. Pomembno je, da ne pride do drobljenja in razpršitve, ker bo to neučinkovito in za uporabnika nepregledno. Želel bi si osrednjo nacionalno platformo, za katero se mi niti ne zdi nujno, da je javna. Zanimiv pristop bi bil, če bi se založniki povezali in vzpostavili skupno platformo za distribucijo e-knjige. Na tem področju bomo delovali proaktivno.
Po doslej znanih obrisih poslovnega modela bi dobila Študentska založba z uspešnim razvojem Biblosa monopol nad prodajo slovenskih e-knjig, marža naj bi bila 25-odstotna. Bo JAK podprl tak Biblos?
Najboljši je tisti model, ki izpolnjuje interese vseh deležnikov. Tudi Biblos lahko postane nacionalna platforma, če bo izkazan zadosten skupni interes. Morda bodo kasneje vstopili še drugi založniki. Interes JAK je, da projekt digitalizacije krepi založništvo. Na cenovno politiko enega ponudnika ne moremo vplivati, lahko pa damo pobudo, da se pripravi skupna platforma, kjer ustanovitelji sami dogovorijo pravila igre. Na JAK bomo odprli prostor javne razprave.
Digitalizacija je projekt za krepitev založništva. Kaj pa krepitev bralca? Se na JAK ukvarjate z rezultati analiz e-branja, ki kažejo, da slabša bralno izkušnjo, prinaša nepoglobljeno branje, slabše razumevanje itd.?
Da, spremljamo študije. V tem kontekstu nas zanima predvsem podatek, da elektronska knjiga na neki način spodbuja prodajo tiskane knjige. Ravno obratno torej, kot so se založniki bali. E-knjiga dviga zavest o tem, da so knjige med nami, da je branje zanimivo, dviga jo predvsem med mladimi in to se mi zdi pomembno. Sicer pa soglašam s tezo, da je branje e-knjige drugačna in večinoma manj intenzivna izkušnja kot branje tiskane, pa vendar razpira nova obzorja in možnosti.
