V Evropi po ocenah konča v smeteh devetdeset milijonov ton hrane na leto, ki je še vedno povsem užitna. Zaradi tega sta Švedska in Nizozemska pripravili predlog, da bi spremenili način označevanja roka uporabnosti izdelka.
V središču razprave je napis »najbolje, če se uporabi do« (»best before«) ali po naše »uporabno najmanj do«, ki naj bi mnoge potrošnike navedel k temu, da zavržejo hrano po datumu, natisnjenem na embalaži, čeprav je izdelek še popolnoma neoporečen. Švedska in Nizozemska trdita, da ti napisi uporabnike zmedejo, saj ne vedo, da je hrana po tem datumu še uporabna, ali pa ne vedo, koliko časa je še uporabna. Predlog o preučitvi sprememb so podprli Avstrija, Danska, Nemčija in Luksemburg. V evropski komisiji pravijo, da bodo spremembo evropske zakonodaje morda spisali že do konca letošnjega leta.
Različne države članice imajo sicer različne rešitve zapisovanja rokov uporabnosti izdelkov. V Sloveniji je pogostejši »uporabno najmanj do«. Uporablja se za živila z daljšim rokom uporabe. Gre za datum minimalne trajnosti, kar pomeni, da proizvajalec do tega datuma zagotavlja kakovost, pogosto pa je izdelek uporaben po tem datumu. Ta napis je treba ločiti od napisa »porabiti do« na hitro pokvarljivih živilih, ki jih je po tem datumu odsvetovano zaužiti.
Brez datumov po novem kava, riž, džem...
Nizozemska in Švedska v pismu navajata, da je veliko področij, na katerih je mogoče z ustreznimi spremembami zmanjšati količino zavržene hrane, predlagata pa, da se najprej osredotočijo na napise o roku uporabe. »V mnogih evropskih državah povzroča odtisnjeni datum uporabe na embalaži metanje užitne hrane v smeti. Mislimo, da je to mogoče zmanjšati, ne da bi na glavo postavili ves sistem,« pišeta državi v pismu, ki ga je prenesel EurActiv. »Mnogi izdelki imajo napis 'najbolje, če se uporabi do', kar zahteva evropska zakonodaja. Izdelki so užitni še dlje, a jih potrošniki vržejo stran zaradi skrbi za varnost,« piše v pismu. Državi predlagata, naj se sestavi seznam izdelkov, ki so uporabni dolgo časa in na katere morda sploh ne bi bilo treba napisati, do kdaj jih je najbolje uporabiti.
O tem so v ponedeljek govorili tudi kmetijski ministri držav članic v Bruslju. Predstavniki evropske komisije pravijo, da bodo kmalu pripravili spremembo zakonodaje, ki bo državam članicam omogočala, da razširijo seznam izdelkov, na katere ni treba pisati, najmanj do kdaj so uporabni. Med njimi naj bi se po novem znašli testenine, riž, vložene kumarice, marmelade in džemi ter trdi siri. Če drži izračun nizozemske kmetijske ministrice, bi povprečna evropska družina tako prihranila dobrih šeststo evrov na leto, Evropa pa bi letno s pravimi ukrepi vrgla stran petnajst milijonov ton hrane manj. Trenutno navedba roka uporabnosti ni obvezna za izdelke, kot so sveže sadje in zelenjava, pijače z več kot desetimi odstotki alkohola, sol, sladkor, kis in žvečilni gumi. Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je po poročanju STA v ponedeljek po srečanju kmetijskih ministrov v Bruslju dejal, da bo Slovenija na željo humanitarnih organizacij nekatere spremembe vpeljala v roku dveh tednov.
Ogromne količine zavržene hrane
Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) je v lani septembra objavljenem poročilu zapisala, da gre v nič kar tretjina svetovne hrane, ki jo proizvedejo za človeka, ali 1,3 milijarde ton na leto. Medtem ko se v revnejših državah največ hrane izgubi v zgodnjih fazah, med proizvodnjo in skladiščenjem, so v razvitem svetu, torej tudi v Evropi, največje izgube med predelavo, distribucijo in porabo. Glede slednje tudi FAO ocenjuje, da je problem napis na živilih »najbolje, če se uporabi do«, ki mu morda pripisujejo preveč pozornosti. Univerza v Hongkongu je denimo nedavno opravila preizkus 81 izdelkov najmanj tri mesece po roku, do katerega bi jih bilo najbolje uporabiti. Vsi so bili še užitni. Rekorderka je bila pločevinka brusnične omake, ki je bila užitna še skoraj sedem let po roku.
