Nezadovoljni kupci, ki jim je na začetku tedna obljubil pomoč tudi kamniški župan Marjan Šarec, opozarjajo, da v stolpičih ni upravnikov, da se ne ve, kako bi delili stroške, da jih nihče ne čisti, da niso urejeni skupni prostori... »Tako vendar ne gre, da bi v celotnem oskrbovanem stolpiču vodo uporabljala ena sama ostarela stranka, saj je to lahko nevarno,« ogorčeno pripoveduje Neli Orehek. Skupaj z drugimi kupci tako na hodnikih kot v stanovanju opaža, da stolpiči še niso dokončani ter da so prisotne tudi napake. Doda, da so morali za preveč stvari poskrbeti sami, tudi za držala za invalide. Zato od investitorjev, ki naj jih ne bi nikoli pozvali k prevzemu stanovanja, zahteva začasno nadomestno stanovanje za mamo ter da ji zagotovijo pogoje bivanja v že kupljenem stanovanju in poplačajo zamudne obveznosti.
Lastniki imajo ključe
Direktorica Stan-pro plus Mateja Mele, ki je od jeseni lastnica soseske, ki jo je zgradil Dolenjgrad, vztraja, da je gospa že dvakrat zavrnila prevzem stanovanja, za katerega ima ključe. Tudi v zemljiško knjigo je vpisana, četudi naj ne bi v celoti plačala kupnine. Pravi, da so izpolnili že dolg seznam njenih zahtev, izpolnitev zahteve, da naj bo v bloku toliko strank, da bo lahko zaživel in bo v njem pretočna voda, pa žal otežuje tudi blatenje nekaj nezadovoljnih kupcev.
Meletova pravi, da kupci tudi pretiravajo – tako denimo ni res, da v stanovanjih ni vode, treba je le odviti ventil, tudi poštar naj bi imel prost dostop do nabiralnikov. Poleg tega naj bi stranki na njeno željo omogočili tudi zamenjavo za stanovanje v drugem objektu, a ji brez doplačila večjega niso mogli dati, zamudne kazni pa naj bi jim bile že poprej priznane.
V nedokončano stanovanje v praznem objektu se ne želi vseliti niti Antonija Repnik, precej gorak pa je tudi Marjan Strehar, ki je najprej kupil stanovanje za ostarelo mater, kasneje pa še stanovanje zase. Ker pa so z njegovim stanovanjem zamujali in od obljubljene nadstandardne oskrbovane soseske ni bilo nič, mu je moral, kot pravi, počiti film, da si je na grob način izboril nazaj vsaj kupnino za svoje stanovanje. Posredovati je morala tudi policija, pravi in nadaljuje, da ga je vse skupaj stalo preveč živcev in zdravja, tudi zaradi tega, ker se mora zdaj ves čas z mamo in mačkami stiskati v njenem pretesnem stanovanju. Za povrh pa ne more prodati drage luksuzne opreme za stanovanje, ki ga več ne želi kupiti. »Gospod, ki je bil izplačan, s svojimi stvarmi brezplačno zaseda tri naša stanovanja, čeprav je obljubil, da jih bo izpraznil do konca marca letos,« pove Meletova. Doda pa tudi, da ne razume pritožb najemnice, ki je odstopila od nakupa, ker ni mogla prodati svojega stanovanja v Šmarjeških toplicah in ji zdaj vplačano aro vračajo z brezplačno najemnino. »Kako bo z najemnino, ko bo ara izplačana, pa nočejo doreči,« se pritožuje Nuša Brezovar, ki se je v naselju že trikrat selila, kar je pošteno načelo njeno zdravje.
Stanovanja se niso prodajala
»Družba Dolenjgrad je morala vseh šest objektov oskrbovanih stanovanj lani prodati zaradi likvidnostnih težav. Vsi objekti imajo pravnomočno uporabno dovoljenje; prvih 96 je bilo končanih pravočasno, 51 stanovanj pa ob stečaju petih izvajalcev z zamudo. Vendar smo z vsemi kupci sklenili dogovor o višini odškodnine in poravnali vse obveznosti,« pa za nazaj pojasnjuje takratni direktor Dolenjgrada Ivan Samotorčan.
V Banki Celje, ki je financirala projekt, pa dodajajo, da so zainteresirani za to, da se stanovanja prodajo, za kar je pristojen investitor, družba Dolenjgrad, oziroma trenutni lastnik stanovanj, družba Stan-pro plus.
