Venezuela utegne ostati brez večine mednarodnih letalskih povezav, če vlada predsednika Nicolasa Madura ne bo v kratkem zagotovila potrebnih deviz oziroma dolarjev za prenos prihodkov tujih letalskih prevoznikov v njihove matične države.
Italijanska družba Alitalia, ki zagotavlja povezavo med Rimom in Caracasom petkrat na teden, je v sredo napovedala, da z 2. junijem začasno ukinja lete na tej relaciji. Dan zatem je vodstvo nemške Lufthanse sporočilo, da do nadaljnjega v Venezueli ne bo več prodajalo vozovnic, 18. marca je tja že nehala leteti Air Canada. Nekatere druge od 24 tujih družb, ki povezujejo Venezuelo s svetom, so se odločile za krčenje števila letov ali za uporabo manjših letal.
Uvoz in nafta skrčila zalogo deviz
Venezuelska vlada priznava, da tujim letalskim družbam dolguje 3,8 milijarde dolarjev. Po dolgotrajnih pogajanjih med vlado in predstavniki Združenja letalskih linij ter Mednarodnega združenja za zračni promet (IATA) je predsednik Maduro marca pristal, da vlada zagotovi potrebno količino deviz za transfer prihodkov, ki so jih tuje letalske družbe s prodajo letalskih vozovnic in z drugimi storitvami v Venezueli ustvarile v domači valuti bolivar, kot veleva tamkajšnja zakonodaja. Toda vlada do danes ni izpolnila obljube, zato državi grozi, da bo kmalu ostala brez mednarodnih zračnih povezav. Že zdaj je v Venezueli težko priti do vozovnic za tujino, v primeru Lufthanse denimo le z nakupom karte v tujini v tuji valuti. Venezuela ima sicer lastnega državnega letalskega prevoznika (Coviasa) in še dve manjši zasebni družbi, a imajo neustrezen vozni park in slabe domače in zunanje povezave.
Likvidnostne težave s tujimi valutami so se začele leta 2012 zaradi zmanjšanja črpanja nafte in višjih javnih stroškov, pa tudi zato, ker država potrebuje veliko deviz za uvoz izdelkov. To so glavni razlogi, zakaj država ni zmožna zagotoviti potrebnih deviz za mednarodni letalski promet. Vzroki pa segajo še v čas vladavine pokojnega predsednika Huga Chaveza, ki je leta 2003 vpeljal svojevrsten in še danes veljaven zapleten nadzorni sistem poslovanja s tujimi valutami, kar je pripeljalo do nastanka močnega črnega trga z devizami. Venezuela je bila dolga leta za mednarodne letalske družbe prava zlata jama, ker je prav črni trg zagotavljal razprodanost njihovih letov. Denimo, vozovnica za čezoceanski let je leta 2013 stala v povprečju 9000 bolivarjev, to je 1400 dolarjev po uradni menjavi, na črnem trgu pa jo je bilo mogoče dobiti za 220 dolarjev, to je sedemkrat manj, pri čemer letalska družba ni bila v izgubi, saj ji je država zagotavljala menjavo po uradnem tečaju, torej v zameno za 9000 bolivarjev je prejela 1400 dolarjev.
Kup malovrednih bolivarjev
Zdaj pa predstavniki tujih letalskih družb v Venezueli sedijo na kupih ničvrednih bolivarjev, če jih ne bodo mogli zamenjati v dolarje po uradnem tečaju. Njihovo vrednost požira tudi okoli 60-odstotna inflacija. Venezuela do zdaj dolguje družbi Alitalia 130 milijonov dolarjev, American Airlines 750 milijonov, panamski Copa 487 milijonov, AirFrance 199 milijonov dolarjev in tako naprej. Generalni direktor IATA Tony Tyler je marca razmere označil kot nevzdržne in opozoril, da bodo tuje družbe nehale leteti v Venezuelo, če vlada v kratkem ne bo rešila težave. st
