Medtem ko domačim zavarovalnicam že štiri leta kopnijo premije, zavarovalno-posredniške družbe iz leta v leto dosegajo višje dobičke. Po neuradnih ocenah so lani za zavarovalnice zbrale že za okoli 150 milijonov evrov premij, v zameno pa dobile za več kot deset milijonov evrov provizij.
Od več kot 30 analiziranih družb, ki se ukvarjajo z zavarovalno-posredniško dejavnostjo, jih je lani le pet končalo z izgubo. Kljub temu je niso ustvarile pri osnovni dejavnosti, ampak pri finančnih poslih. Sodeč po objavljenih bilancah so imele namreč nekatere v lasti tudi delnice in podrejene obveznice bank, ki so bile konec lanskega leta izbrisane. Polovica zavarovalno-posredniških družb se je lani soočala s padcem prihodkov, vendar to na drugi strani ni imelo omembe vrednega vpliva na njihove dobičke. Ti so bili še vedno rekordni. To nakazuje, da so provizije še vedno zelo visoke oziroma so si številni uspeli izboriti celo njihovo zvišanje. V povprečju naj bi zavarovalnice posredniškim družbam plačevale okoli 10-odstotno provizijo, pri čemer naj bi bile provizije za avtomobilsko zavarovanje nekoliko nižje, za premoženjsko zavarovanje pa naj bi se gibale vse do 20 odstotkov.
Tako ne preseneča, da so zavarovalno-posredniške družbe lani v povprečju ustvarile več kot 20 evrov čistega dobička za vsakih 100 evrov prihodkov, kar je močno nad donosnostjo poslovanja domačih zavarovalnic. V Triglavu so namreč za vsakih sto evrov premij ustvarili osem evrov dobička, v Adriaticu Slovenici (AS) dobre štiri evre in Zavarovalnici Maribor (ZM) okoli dva evra. Donosi največjih treh domačih zavarovalnic zbledijo v primerjavi s posredniškimi družbami. Sekura v lasti Karmen Raner in Tatjane Vdovič se lahko pohvali s kar 66-odstotno čisto donosnostjo prihodkov. Sekura je tudi solastnica nepremičninske družbe Staninvest, ki jo je leta 2009 skupaj s Probanko nepremičninami in Stanovanjsko zadrugo Smreka kupila od Mestne občine Maribor.
Nadpovprečno donosni sta tudi družbi Advisio Dejana Cajhna in Petra Schlambergerja ter Interveno Mateje in Gregorja Dostala, ki sta šele konec leta 2010 oziroma sredi leta 2012 dobili licenco Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Že po vsega letu oziroma treh poslovanja sta se namreč obe družbi uvrstili tudi med največje slovenske posrednike. Advisiu so na poti do petega največjega posrednika po ustvarjenih prihodkih in tretjega največjega po ustvarjenem dobičku pomagali tudi posli z državnimi podjetji. Poleg Aerodroma Ljubljana še Elektro Ljubljana, Slovenska odškodninska družba in Dars. Ta je še pod vodstvom Mateje Duhovnik prek Advisia pri britanski Liberty Mutual Insurance Europe sklenil pogodbo o zavarovanju odgovornosti uprave, nadzornikov, preostalih zaposlenih in družbe.
Posli z državnimi podjetji prispevajo tudi k prihodkom večine preostalih največjih in najdonosnejših posredniških družb, vendar jih velika večina svojih referenc javno ne razkriva. S kar okoli 50-odstotno donosnostjo prihodkov se lahko pohvalijo tudi FT Pretium pod vodstvom Francija Škulja, Viribus Unitis Žige in Tomaža Černčiča, Vzajemnost Ludvika Bruna Ješeta in Aleksandre Lesnik Leše ter družba B.I.G. Aleša Šaleharja. Največja zavarovalno-posredniška družba je že vrsto let Priori Jasmina Osmanovića, ki je tudi edina, ki ustvari več kot milijon evrov letnih prihodkov. Med strankami Priorija so bila v zadnjih letih zlasti številna podjetja, povezana s propadlima cerkvenima holdingoma Zvon, skupino NFD in Savo, pri čemer so bili NFD Holding, Sava in Zvon Ena Holding v preteklosti tudi lastniki Priorija (prek družbe Job).
Skupni čisti dobiček največjih posredniških družb je lani dosegel 2,1 milijona evrov. Brez upoštevanja Z.P.I. & Z.P.H. Lea Ivanjka in Klementine Ihanec, ki je v zadnjih letih izgubil pretežni del prihodkov, bi bil dobiček posredniških družb še nekoliko višji. Z.P.I. & Z.P.H. je sicer daleč najbolj zadolžena zavarovalno-posredniška družba, saj je imela konec lanskega leta kar za 2,9 milijona evrov dolgov, medtem ko velika večina preostalih podjetij nima najetih nobenih posojil oziroma razpolagajo z večjimi presežki na transakcijskih računih.
Največjih 30 posredniških družb je imelo lani skupaj le okoli 90 zaposlenih, ki pa so bili pri zbiranju premij očitno veliko bolj uspešni od zaposlenih v zavarovalnicah. V povprečju je namreč vsak zaposlen v zavarovalno-posredniški družbi zbral med enim in 1,5 milijona evrov premij, medtem ko se v domačih zavarovalnicah povprečje pobranih premij na zaposlenega giblje med 300.000 in 350.000 evri.
