Odgovor: Da, na to je treba biti posebno pozoren. Tudi če denimo nepremičnino zavarujete ekskluzivno (zoper vse vrste tveganj, denimo poplave, potres, požar, udar strele…), to še ne pomeni, da boste v primeru nastanka škode prejeli tako visoko zavarovalnino, kolikor ste utrpeli dejanske škode, saj zavarovalnice pri sklepanju zavarovanja ocenjujejo gradbeno in ne tržne vrednosti nepremičnine. Dejansko lahko torej stanovanjsko hišo, ki je na trgu vredna 150.000 evrov, gradbeno ocenijo na vsega 75.000 evrov. Če bi se taka hiša denimo porušila zaradi potresa, bi oškodovanec za porušeno zgradbo prejel le 75.000 evrov, čeprav bi jo lahko sicer na trgu prodal po dvakratni ceni. Zato je zelo pomembno, da zavarovalnega agenta vprašate, koliko znaša zavarovalna premija, če želite za porušeno zgradbo namesto 75.000 evrov prejeti 150.000 evrov zavarovalnine. Odgovoril vam bo, da vas bo tako kritje stalo vsaj dvakrat več. Če želite torej nepremičnino dejansko efektivno zavarovati, toplo priporočam, da za zavarovanje odštejete nekoliko več denarja.
Vprašanje: Ali zavarovanje stanovanja zoper naravne nezgode obenem pokriva tudi zavarovanje (vrednih) premičnin v stanovanju?
Odgovor: Ne. Številni zavarovanci zmotno mislijo, da s tem, ko zavarujejo hišo, obenem zavarujejo tudi predmete v njej. To ne drži. Če nepremičnino denimo zavarujete zoper elementarne nezgode za 100.000 evrov, pa vam jo podre potres, ki seveda uniči tudi dragocene slike, zlatnino …, ti predmeti avtomatično niso kriti z zavarovalno polico. Pametno je, da najprej sami ocenite, koliko so premičnine, ki jih imate v stavbi, dejansko vredne in jih potem posebej zavarujete do te vsote. Če njihove vrednosti sami ne morete oceniti, vam priporočam, da najamete sodnega cenilca, ki vam bo pripravil ustrezno cenitev, ki jo lahko predložite zavarovalnici ob sklenitvi zavarovanja premičnin v stanovanju.
Mag. Boštjan J. Turk
