Množice Vietnamcev, ki so protestirale proti kitajski gradnji naftne ploščadi v »njihovem« morju, so v torek predvsem v okolici velemesta Ho Ši Minh, nekdanjega Saigona, v južnem Vietnamu, opustošile več kitajskih tovarn. Vsaj tri so zagorele, prišlo je tudi do ropanja, ranjenih in mrtvih pa naj ne bi bilo.
»Okoli 19.000 delavcev je demonstriralo proti Kitajski, ki s posegom v vietnamske teritorialne vode krši mednarodno pravo,« je novinarjem dejal predstavnik lokalnih oblasti na jugu Vietnama. »Nekateri delavci so se razjezili, vdrli v tovarne in tamkajšnje zaposlene pozvali k stavki.« Tajvanska trgovinska zbornica pa je sporočila, da je huda škoda nastala tudi v tajvanskih tovarnah, za katere so protestniki mislili, da so kitajske.
Že v nedeljo se je pred kitajskim veleposlaništvom v Hanoju zbralo tisoč ljudi. Sicer vietnamski avtoritarni režim običajno ne dovoli demonstracij, a očitno so jih tokrat komunistične oblasti dovolile, da bi same izrazile jezo spričo kitajskega ravnanja. Najbrž pa so protestniki v torek, ko so začeli zažigati in ropati tovarne, oblastem ušli izpod nadzora. To je toliko bolj verjetno, ker so tuja vlaganja, tudi kitajska, ključna za solidno gospodarsko rast v Vietnamu. Poleg tega je policija z juga Vietnama včeraj sporočila, da so aretirali »500 oseb, ki so ropale in požigale tovarne«.
Šest držav želi otoke
Vietnamska vlada je že prejšnji teden ostro protestirala zaradi gradnje naftne ploščadi na Paracelskem otočju. V zadnjih dneh so kitajske vojne ladje z vodnimi topovi onemogočale vietnamskim ladjam, da bi se približale otočju, in nekatere poškodovale. V ponedeljek je kitajsko ravnanje kritiziral tudi ameriški zunanji minister John Kerry in ga označil za »izzivanje«.
Paracelsko otočje, ki leži 300 kilometrov vzhodno od vietnamske obale in prav toliko južno od kitajske obale, sestavljajo 30 majhnih nenaseljenih otočkov, nekaj čeri in peščenih plitvin v premeru 100 kilometrov. Kitajska in Vietnam se za to otočje prepirata že več desetletij, vse bolj tudi zaradi nafte.
Kitajska si lasti tudi Spratlysko otočje, čeprav leži že 1000 kilometrov južno od njene obale (oziroma 600 kilometrov južno od Paracelov). A to otočje imajo za svoje tudi Vietnam, Filipini, Malezija, Tajvan in sultanat Brunej. Predvsem Filipini, ki jih podpirajo ZDA, so v zadnjih mesecih večkrat protestirali zaradi kitajskih gradbenih del na enem od Spratlyskih otokov. Pravzaprav ne gre za otok, ampak za plitvino, iz katere nameravajo Kitajci z nasipavanjem narediti otok, velik 30 hektarjev, kjer naj bi zgradili letališče in vojaško bazo.
Stare zamere
Gotovo obstajajo notranjepolitični vzroki za te obmejne spore: predvsem je z nacionalizmom mogoče odvrniti pozornost od socialnih razlik. Državne meje na Paracelskem in Spratlyskem otočju pa so problematične tudi zato, ker je bila širša regija od prve polovice 20. stoletja precej nemirna in nestabilna.
Najprej zaradi kitajskih državljanskih vojn in revolucij ter japonskih osvajanj, pa vietnamskega boja proti francoskim kolonialnim gospodarjem (ravno 7. maja so v Vietnamu praznovali 60-letnico spektakularne zmage pri Dien Ben Phuju) in nato ameriški vojski. Tako proti Francozom kot Američanom so vietnamskim komunistom bistveno pomagali kitajski komunisti. In leta 1974 so v manjši pomorski bitki za Paracelsko otočje Kitajci premagali prozahodni režim Južnega Vietnama, ki mu od leta 1973 ameriški vojaki niso več neposredno pomagali. Spor za to otočje pa je po tistem, ko je s padcem Saigona leta 1975 prišlo do dokončne zmage komunističnega Severnega Vietnama in združitve, postajal vse bolj spor na relaciji Hanoj–Peking. Že leta 1979 je prišlo do tritedenskega obmejnega spopada med obema državama, ko je sicer Kitajska predvsem hotela kaznovati Vietnam, ker je zasedel Kampučijo (in jo vendarle rešil Pol Pota).
Kljub vsem sporom sta Kitajska in Vietnam gospodarsko precej sodelovala, zlasti so v zadnjih letih pomembna kitajska vlaganja v Vietnam, kjer je zlasti v tekstilni industriji delovna sila cenejša od kitajske. Omeniti še velja, da v 100-milijonskem Vietnamu že od 17. stoletja živi gospodarsko izjemno pomembna kitajska manjšina, danes je njeno število 1,2 milijona.
