Po besedah ministra za energijo Tanerja Yildiza so sicer že v torek kmalu po nesreči iz jame rešili na varno 363 rudarjev, po poročanju nekaterih medijev pa včeraj še šest. A ker naj bi jih bilo v času nezgode v rudniku kar 787, zna biti število smrtnih žrtev še veliko večje. Verjetnost, da bi iz premogovnika prišel še kdo živ, se namreč po Yildizevih besedah iz ure v uro zmanjšuje zaradi ognja in strupenega ogljikovega monoksida. Ker je večina žrtev umrla zaradi zastrupitve, so rudarjem, ki so bili še ujeti pod zemljo, včeraj dovajali kisik, a vprašanje je, ali je njihov trud dosegel svoj namen.
Eksplozija je v rudniku v Somi okoli 440 kilometrov zahodno od Ankare odjeknila predvčerajšnjim popoldne, povzročila pa naj bi jo napaka na električnem transformatorju. Po ugotovitvah reševalcev so rudarji ostali ujeti približno dva kilometra pod površjem in okoli štiri kilometre stran od izhoda. Soma je sicer med glavnimi nahajališči lignita v Turčiji, premogovniško podjetje Soma Komur pa je po nesreči sporočilo, da so v rudniku maksimalno spoštovali varnostne ukrepe. A iz vrst rudarjev je slišati, da to ne drži in da je šlo vodstvu precej bolj za zaslužek kot za varnost delavcev. Včeraj so se zaradi tega na ulicah Carigrada in Ankare zbirali jezni protestniki.
Na nasilno ravnanje 800 protestnikov, predvsem študentov v Ankari (s kamni so obmetavali policiste in vzklikali protivladna gesla), je policija odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi. O podobnih spopadih so poročali tudi iz Carigrada.
Drugače pa nesreče v turških rudnikih niso redke. Najhujša doslej se je zgodila leta 1992, ko je v eksploziji v rudniku v Zonguldaku umrlo 263 rudarjev. Še posebej slabo je za varnost poskrbljeno v zasebnih rudnikih. mfr, agencije
