Ogljikohidratna bomba
Za kostanj sta značilni nekoliko višja energijska vrednost in odlična mineralna sestava. 100 gramov pečenega kostanja v povprečju vsebuje 245 kcal, kuhani kostanj pa precej manj, in sicer okoli 170. Zaradi sestave in prehranske vrednosti je zelo primera hrana za otroke, športnike, starejše in za vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Velika vsebnost ogljikovih hidratov, predvsem škroba, ga uvršča med škrobna živila. V povprečju najdete v svežem kostanju kar okoli 40–45 odstotkov škroba. Vsebuje zelo malo maščob (le okoli dva odstotka) in približno šest odstotkov beljakovin. Bogat je z nekaterimi vitamini skupine B, predvsem z vitaminom B 6, ima pa tudi nekaj vitaminov A in C. Oskrbel vas bo še z nezanemarljivo količino folne kisline, s kalijem, fosforjem in s številnimi pomembnimi elementi v sledovih.
Zdravilne lastnosti kostanja
Zdravilne učinke kostanja so poznali že stari Grki, danes pa so znanja starih ljudstev o kostanju podprli tudi številni znanstveni poizkusi. Kostanjevo listje se v zdravilstvu uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno vam bo v obliki poparkov in obkladkov pomagalo blažiti znake bronhitisa, umirjalo pa naj bi tudi napade oslovskega kašlja. Pri težavah s krčnimi žilami boste mogoče posegli po receptih starih zeliščaric in uporabili različne pripravke iz surovih plodov. Ne smete pozabiti tudi na zdravilnost in blagodejnost kostanjevega medu, ki ga čebelarji točijo že v zgodnjem poletju. Zaradi posebnega grenko-sladkega okusa in blagodejnega učinka na dihala je med ljudmi še posebej cenjen.
Kostanj malo drugače
V zadnjih desetletjih se je zaradi obilne in raznovrstne hrane vloga kostanja kot enega glavnih virov energije v jesenskem in zimskem času močno zmanjšala. V nekaterih deželah sicer še vedno pridelujejo in tudi uporabljajo kostanjevo moko, ki jo lahko samo ali pomešano s pšenično uporabite za pripravo odličnih sladic, omak, juh, kruha in celo testenin. Kostanjeva moka je odlično živilo, saj je lahko prebavljiva in prijetnega okusa. Vsebuje večino elementov v sledovih, na katere zaradi majhnih količin radi pozabimo, čeprav so za naše telo zelo pomembni. Ker je bogata s kalijem in ker hkrati vsebuje malo natrija, je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.
Kostanj, ki ga ne boste porabili takoj, bo po nekaj dneh postal še slajši, vendar pazite, da na bo stal predolgo, saj se hitro pokvari. Na hladnem ga boste ohranili le teden ali dva, potem pa se bo postopoma posušil ali pa ga bodo pojedli črvi ali pa ga bo napadla plesen, še posebej, če ga boste shranjevali v plastični vrečki. Za poznejšo uporabo ga lahko zamrznete tako, da v lupino na spodnji, ravni strani zarežete križ in jih zapakirajte v vrečke. V skrinji bodo brez težav zdržali od dva do tri mesece ali celo več. (mž)
Moje zdravje št.75, oktober 2008
Foto: arhiv MZ
