Kot v posmeh govoru nigerijskega predsednika Goodlucka Jonathana na zasedanju Svetovnega ekonomskega foruma za Afriko, v katerem je napovedal začetek konca terorja islamistične skupine Boko Haram v Nigeriji, je s severovzhoda države prišla potrditev novice, da so skrajneži Abubakarja Shekuja v pet ur trajajočem napadu na Ganboru Ngala pobili najmanj 300 ljudi. Mesto je bilo namreč brez varnostnih sil, saj so te premestili severneje, da bi pomagale pri iskanju ugrabljenih deklet.
Nigerijski predsednik je udeležencem foruma, ki poteka v senci tragedije pred tremi tedni ugrabljenih deklet, prav tako na severovzhodu države, priznal, da se nigerijske varnostne sile težko kosajo s skrajneži. Gre za fanatične pripadnike Boko Haram, ki so zelo gibljivi v afriškem pragozdu, brez težav prehajajo iz države v državo in se zavedajo, da mora nigerijska vojska v spopadu z njimi vsaj delno upoštevati mednarodna pravila vojskovanja. Hkrati pa imajo zaslombo v delu prebivalstva, ki si s tem poskuša ohraniti golo življenje.
Predsednik se je ob tem zahvalil mednarodni skupnosti, ki se je končno zganila. Toda mnogi menijo, da je nigerijska oblast prepozno in neučinkovito odgovorila na že več let trajajoči terorizem, saj je bil prej omejen na odročne kraje. Nigerijska policija je v ponedeljek ponudila 300.000 ameriških dolarjev (215.000 evrov) nagrade vsakomur, ki bi z informacijami pomagal pri iskanju in rešitvi deklet. Številni so se spraševali, zakaj so tovrsten ukrep sprejeli šele zdaj.
Za dekleta ni šola, ampak poroka
Iskanju več kot 200 deklet, ki jih je pred tremi tedni v Nigeriji ugrabila skrajna islamistična skupina Boko Haram, se bosta poleg ZDA pridružili tudi Francija in Velika Britanija. Vse tri bodo v državo, ki jo je medtem pretresel nov krvav napad skupine Boko Harama, napotile svoje ekipe strokovnjakov.
Tudi Kitajska je obljubila pomoč v obliki satelitskih podatkov in obveščevalnih storitev svoje države. Za zdaj gre zgolj za logistično podporo, saj se strokovnjaki ne bodo udeležili iskanja skrajnežev na terenu. Zahodne države imajo namreč slabe izkušnje s pomočjo v obliki pošiljanja lastnih vojaških sil in so zato zelo previdne.
Voditelj skrajne skupine Abubakar Sheku, ki deluje v več državah Sahelske Afrike, je v začetku tedna priznal, da za ugrabitvijo stojijo njegovi borci. 276 šolark, večinoma starih med 16 in 18 let, so iz šole v mestu Chibok na severu Nigerije odpeljali 14. aprila. Zagrozil je, da jih bodo prodali, in menil, da dekleta v prvi vrsti sploh ne bi smela biti v šoli, temveč bi se morala poročiti. Še enajst deklet je bilo v napadu na dve vasi v bližini skrivališča skupine ugrabljenih v nedeljo ponoči. Iskalna operacija nigerijske vojske je bila deležna ostrih kritik, po vsej državi so potekali protesti.
Tudi 16-letna Pakistanka Malala, ki je preživela strelski napad talibanskih upornikov zaradi zavzemanja za pravico deklet do šolanja, se je pridružila akciji Vrnimo naša dekleta domov in v intervjuju za CNN in BBC dejala, da svet ne sme ostati tiho glede ugrabitve deklet: »Če bomo molčali, se bo to širilo, dogajalo se bo vse pogosteje.« sz, agencije
