Medtem ko se celjski poslovnež Darko Zupanc otepa bank upnic, njegova skupina PSZ drvi v vedno bolj neizbežen bankrot, domnevno sporne posle bankrotiranega Avta Celje pa po navedbah naših virov že več mesecev preiskujejo celjski kriminalisti.
Na Policijski upravi Celje so nam potrdili, da preiskujejo sum kaznivega dejanja v eni od celjskih družb, vendar pa podrobnosti niso želeli razkriti. Vodstvo Avta Celje so že lani kazensko ovadili v Direkciji RS za ceste (DRSC), kjer so zadolženi za pobiranje letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. »Od Avta Celje, ki je pogodbeni izvajalec za pobiranje letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, je v prvi polovici lanskega leta nastalo za okoli 400.000 evrov dolga, ki ga kljub zagotovilom vodstva v določenem roku niso poravnali. Zato smo bili prisiljeni poiskati vse zakonite možnosti za izterjavo,« pojasnjujejo na DRSC. Kot so še pojasnili, je pristojna inšpekcija izdala ureditveno odločbo, s katero je bilo družbi Avto Celje naloženo, da dolg poplača, sicer jim bo Agencija za varnost prometa odvzela pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov in registracijo motornih vozil. Grožnje DRSC so očitno zadostovale, saj so v Avtu Celje konec lanskega leta svoj dolg naposled poravnali.
S prisilnimi poravnavami zavlačujejo začetek stečaja
Avto Celje je pred dnevi že končal v prisilni poravnavi, medtem ko skuša Zupanc svoj osrednji holding PSZ rešiti prek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Celotna skupina PSZ bankam dolguje okoli 70 milijonov evrov, ki pa jih (še) ne namerava vrniti. Uprava PSZ pod vodstvom Saše Zelenovića je namreč upnikom predlagala, da bi jim terjatve poplačali šele čez 16 let, pri čemer bi dolgove postopno začeli vračati šele čez dve leti.
Ta predlog je po neuradnih informacijah nesprejemljiv za banke upnice, ki pa so v PSZ dejansko v pat poziciji. Za to so si v veliki meri krive same, saj so v zadnjih letih zgolj nemo spremljale, ko je Zupanc poslovno in lastniško prepletal svoje družbe. To je zdaj privedlo do tega, da so zavarovanja bank praktično ničvredna, saj bi že stečaj ene družbe privedel do kolapsa celotnega sistema. Še najbolj zdrava družba znotraj skupine PSZ je Meja Šentjur, ki posluje z dobičkom, vendar jo na drugi strani bremenijo visoka poroštva za posojila PSZ ter naložbe v Avto Celje in propadle Medijske toplice. Podobno so lastniško prepletene tudi preostale družbe iz Skupine PSZ, ki druga drugi jamčijo za vračilo posojil, kar bankam tudi otežuje unovčenje zavarovanj. PSZ je sicer eden izmed večjih dolžnikov Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je že prevzela za 16 milijonov evrov terjatev NLB in ki bo v naslednjih tednih predvidoma prevzela tudi za prav toliko posojil Abanke Vipe.
Delavci zahtevajo stečaj in napovedujejo ovadbe
Tudi stečaj Avta Celje je neizbežen, česar se zagotovo zaveda tudi Branko Šibakovski, dolgoletni poslovni partner Zupanca, ki je lani prevzel vodenje te družbe. Toyota Adria, Sumit Avto (Ford), Avto Triglav (Fiat) in Peugeot so namreč zaradi neizpolnjevanja pogodbenih zavez, motenj v poslovanju in nezmožnosti poravnavanja finančnih obveznosti Avtu Celje že napovedale odpoved koncesijskih pogodb, pri čemer je večina svoje grožnje v zadnjih dneh tudi uresničila. To še dodatno krepi sume zaposlenih, da Šibakovski s predlogom za prisilno poravnavo zgolj zavlačuje s stečajem. V Avtu Celje so po izgubi poslov s koncesionarji preostale dejavnosti že prenesli na novoustanovljene družbe, na matični družbi pa obdržali le zastavljene nepremičnine in finančne naložbe. Dejavnost tehničnih pregledov in registracije vozil je namreč Šibakovski tik pred vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave prenesel na novoustanovljeno družbo Avto Celje tehnični pregledi, na novi družbi pa je oddelil tudi dejavnost servisiranja in prodaje vozil.
Zaradi izčrpavanja podjetja in kršenja delovnopravne zakonodaje zaposleni zato napovedujejo kazensko ovadbo zoper Šibakovskega, že marca pa so na sodišče vložili tudi zahtevo za stečaj Avta Celje. Le v tem primeru bi lahko bili poplačani iz jamstvenega sklada in morebitne stečajne mase. Zaposleni tudi menijo, da jih je v težko finančno situacijo pahnilo izčrpavanje podjetja, v prvi vrsti Darka Zupanca, ki je najemal večmilijonska posojila, ki pa jih ni odplačeval. Zaposleni opozarjajo, da bi poleg Zupanca in Šibakovskega organi pregona morali vzeti pod drobnogled tudi nekdanjega direktorja Avta Celje Jožeta Fidlerja. »Obetali smo si licenco za servis gospodarskih vozil Iveco. Mesec dni so Italijani milostno čakali na podpis pogodbe, pa vodilni za to nikoli niso našli časa. In tako nam je ta poslovna priložnost seveda spolzela iz rok,« pravi eden od nekdanjih zaposlenih, ki se mu je to zdelo, milo rečeno, zelo neodgovorno.
