Nadzorniki zavarovalnice so se maja lani za Rakovčevo razrešitev odločili predvsem zaradi njegove neodzivnosti v odnosu do nadzornega sveta. Sodišče je danes ugotavljalo, ali so nadzorniki imeli utemeljene razloge za izgubo zaupanja.
Najprej so bili zaslišani trije predstavniki delavcev v nadzornem svetu, ki so se pri glasovanju vzdržali in zato zapustili sejo. Kot so pojasnili, v položaju, ko so bili predstavniki kapitala razdeljeni glede razrešitve Rakovca, sami niso želeli biti tisti, ki bi odločali o tem, saj so želeli, da to odločitev sprejmejo predstavniki kapitala.
Branko Gorjan, ki v nadzornem svetu zastopa delavce, je dejal, da jim je odvetnik Franci Matoz svetoval, naj zaradi jasnosti glasovanja tisti, ki ne bodo glasovali, zapustijo sejo nadzornega sveta, kar so tudi storili. Izpostavil je, da so bili poslovni rezultati družbe sicer dobri, vendar pa so bile težave v odnosih med upravo družbe in nadzorniki. »Bilo je nekaj napetosti,« je dejal.
Več argumentov, ki so kazali na porušeno zaupanje
Jovan Lukovac, ki je v nadzornem svetu zastopal kapital, pa je povedal, da je bilo ob razrešitvi več argumentov, ki so kazali na porušeno zaupanje. Težave so se po njegovih besedah pojavljale že pri pripravi poslovnega načrta za leto 2013, kot posebej problematično pa je izpostavil, da nadzorni svet ni bil obveščen o prekinitvi pogodbe med zavarovalnico in Mednarodno finančno korporaciji (IFC).
»To so velike zadeve, ki so predstavljale veliko tveganje za družbo in nadzorni svet,« je dejal nekdanji nadzornik zavarovalnice.
Tožba se nanaša na sklep nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav z 22. maja 2013, s katerim so Rakovca odpoklicali z mesta predsednika uprave zavarovalnice, ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register spremembe pri predsedniku uprave in plačilo odškodnine v skupni višini 516.399,42 evra. Nadzorni svet je Rakovca lani razrešil zaradi okrnjenega zaupanja v njegovo vodenje zavarovalnice.
Rakovec trdi, da ga je Zavarovalnica Triglav dolžna pozvati nazaj na funkcijo predsednika uprave ter mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja funkcije priznati neprekinjeno opravljanje dela predsednika uprave z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Zaradi razrešitve je Rakovec postopek sprožil tudi na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Tam se bo glavna obravnava začela po koncu gospodarske pravde, ki poteka pred ljubljanskim okrožnim sodiščem.
