»Zdi se mi, da se z vstopom v Evropsko unijo zame ni veliko spremenilo. Delna sprememba pa je v tem, da je zaradi odprtega trga Evropske unije cena naših izdelkov padla. To pa pomeni nižji standard. Glede kmetijskih subvencij je naša pogajalska ekipa za področje kmetijstva v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo za Slovenijo sicer dosegla zelo veliko. Ostale države, ki so se tedaj pridružile, so bile na slabšem. Poljska, Češka ali Madžarska so imele denimo nižja izplačila glede na hektar obdelovalne površine ali glede na število glav živine. V okviru naslednjega večletnega proračuna (finančne perspektive) pa se bo položaj za nas poslabšal, deloma zato, ker je bilo prej izpogajanega tako veliko, deloma zato, ker se Slovenija tokrat ni več pogajala tako dobro.«
»O EU imamo pozitivno mnenje. Evropejca sem se počutil že pred slovenskim vstopom v EU, vedno sem bil prepričan, da sodimo v to okolje. Ker smo bili Slovenci najboljši v Jugoslaviji, smo se morda nekoliko uspavali. Z vstopom v EU smo bili soočeni s kruto resnico, ko smo se morali začeti primerjati z boljšimi. Čeprav se še nismo dobro integrirali v EU, to vseeno poskušamo in želimo prevzeti evropski način razmišljanja. Doslej se nam še ni uspelo dobro integrirati in pozicionirati, ker še nismo sprejeli vseh dobrih evropskih smernic in se zgledujemo po državah, ki v EU niso bile tako uspešne. Za naš posel je po vstopu Slovenije prišlo do velikih sprememb. Spremenili smo način distribucije in se na evropske trge usmerili s pomočjo trgovskih potnikov, ki skrbijo za naša naročila. Tako imamo precej boljši pregled nad poslovanjem. Do krize, ki je prizadela tudi motorno industrijo, je naš obseg poslovanja rasel z 20 odstotki na leto. Ali je bilo vse povezano zaradi vstopa v EU ali pa zaradi naših kakovostnih proizvodov, težko ocenjujem.«
»Pred desetimi leti se, takrat učenka osnovne šole, nisem zavedala pomena vstopa naše države v Evropsko unijo. Čeprav je nekaj let kasneje svetovna in hkrati družbena kriza pokazala svoje zobe in pasti, še vedno ostajam na strani tistih, ki verjamejo, da je bil vstop v EU koristen in pravilen korak za majhno državo, kot je naša. Ne glede na trenutno stanje slovenske ekonomije EU odpira nova delovna mesta in priložnosti, Sloveniji pa je ravno naša 'mama' dala priložnost, da se kljub svoji mladosti izkaže tako na evropski kot tudi na svetovni ravni. Odprte meje po mojem mnenju niso slabe, temveč zgolj dobra plat našega vstopa. Trenutno prek izmenjave Erasmusa študiram na nizozemski univerzi in šele zdaj opažam, kako zelo sta pomembna medsebojno sodelovanje in izmenjava znanj. Nikoli prej nisem pri posameznem projektu sodelovala s tako razsežno kulturno mešanico – tu se na enem mestu srečujem z Belgijci, Nizozemci, Italijani, Španci, Francozi... Čeprav si že od nekdaj želim in prizadevam za nadaljnji študij v tujini, pa se želim julija vrniti domov. Domovini bi rada vrnila vso znanje in možnosti, ki mi jih je odprla. To ji dolgujem, pa če je članica EU ali ne.«
»Vstop Slovenije v EU je predstavljal lep dosežek. Povezovanje z drugimi državami je prineslo mnogo pozitivnih zadev, a ni pomembno biti zgolj član EU, treba je izkoristiti tudi druge mednarodne dejavnike. Ljudje so od EU pričakovali več, malce več medu in mleka, kot so dobili. Politiki jim niso povedali resnice, da vse v EU ne bo kar preprosto doseči, saj so tukaj še druge države in njihovi interesi. Slovenija bi lahko bolje izkoristila možnost, da smo del evropske skupnosti pri prodiranju na tretje trge, prav tako se ji ne bi bilo treba sramovati omenjanja, da je bila nekoč del Jugoslavije, saj ta še vedno dobro marketinško deluje. V teh desetih letih slovenskega članstva v EU se je zelo razvil prostor nevladnih organizacij, kar je nedvomno prispevalo k bolj odprti ali strpni družbi. Ne glede na krizo Slovenija tako ostaja odprta multikulturna družba. Marsikdo je z vstopom v EU pridobil velike koristi, toda te niso enakomerno porazdeljene v družbi. Pred vstopom v EU Slovenija ni spadala med države, kjer obstaja revščina, zdaj pa je ta kar močno prisotna v družbi. Želel bi si, da se v prihodnje bolj pazi na socialno enakost in pravičnost.«
»Evropska sladkorna reforma, s katero se je nameravalo zmanjšati proizvodnjo in ceno sladkorja, je bila realizirana samo dva meseca po vstopu novih članic v EU. Z njeno uresničitvijo se je čakalo na manj razvite članice. Bila je skregana z logiko, saj že takrat v Evropi ni bilo dovolj proizvodnje sladkorja. Reforma nam je onemogočila pridelavo sladkorne pese, zapreti je bilo treba tovarno sladkorja v Ormožu. To bi se lahko preprečilo, saj v državi, kjer je bil zgolj en proizvodni obrat predelave sladkorja, tega ne bi bilo treba zapreti. A država tega ni storila. Raje se je odločila, da bo sladkor kupovala v tujini. Zaradi te odločitve je bilo pri nas prizadetih 1600 kmetov, ki so na svojih njivah kolobarili tudi sladkorno peso. Dobiček na hektar je bil iz pese največji, plačilo zanjo pa so dobivali redno. Resda so kmeti dobili 300 do 400 evrov odškodnine na hektar opuščene obdelovalne površine, a na dolgi rok so precej več izgubili. Zdaj za nakup sladkorja porabimo 70 milijonov evrov. Enkrat končno se mora pri nas ugotoviti, ali bodo kmetje pridelovali sladkor ali ga bomo kupovali v tujini. Študija za zagon novega predelovalnega obrata sladkorja na stari lokaciji je narejena, imamo tudi potencialne investitorje.«
