Na ozkih ulicah in v obnovljenih stavbah je več kot 30 briških vinarjev in 14 domačih ter gostujočih gostincev ponujalo dobrote, ki so se odlično spajale z vini s slovenske in italijanske strani Brd. Organizator festivala Sebastjan Mavrič je bil kljub občasnim ploham zadovoljen: »Deseti festival Brda in vino je v Šmartno privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Prišli so celo iz Nove Zelandije, pa Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije in seveda iz Slovenije«. Ob degustacijah je bilo veliko zanimanje tudi za strokovna predavanja in delavnice. Dogajanje so z nastopi po šmartenskih gasah popestrile pevke, predstavili so se poulični glasbeniki, videti je bilo slikarje, udeležence mednarodnega pouličnega ex – tempora.

Vhoda v vas so »zasedli« ribiči; na eni strani tolminska ribiška družina s karpačom soške postrvi in lipana ter zgodbo, povezano z vini kleti Goriška brda, na drugem pa družina Fonda s piranskim brancinom. Janez Bratovž (Restavracija JB iz Ljubljane) je presenetil z rumeno polento (Brici prisegajo na belo!), z omako iz sira, svežimi šparglji in prekajenim jezikom: »Prvič sem v Šmartnem. Ambient me je presenetil. Sicer pa prisegam tudi na frtaljo in seveda na briška vina. K jedi, ki sem jo pripravljal, se je zelo dobro podala polna malvazija ali macerirana rebula. Prišel sem zaradi izziva in druženja,« je povedal Bratovž.

Denis Vuga z Dobrovega je na stojnici pred hišo Marica rezal italijansko mortadelo, ki je bila ročno zašita v prašičjo kožo in potem v njej pečena. »Je brez konzervansov, zato je tudi rok trajnosti takšne mortadele le mesec dni,« je poudaril. Zato pa ima veliko več trajnosti pršut, ki ga je na isti stojnici ročno rezal Peter Marinič. »Pršut je star poldrugo leto, narejen in sušen pa je bil na kmečkem turizmu Belica v Medani,« je razlagal in razkril, da je ročno rezanje pršuta prava umetnost. »Naučil sem se tako, da sem kupil pršut in potem na njem vadil rezanje. Če je rezanje strojno, pršut zgubi na kvaliteti zaradi segrevanja mesoreznice.«

Med vinarji je bil tudi Flavio Schiratti s kleti Ronc Soreli blizu Čedada. »Briški vinarji se moramo povezovati. Na obeh straneh nekdanje meje. Slovenski vinarji so naredili v zadnjih letih izjemen napredek v kvaliteti. Prireditev kot je Brda & Vino je dogodek, ki ga je treba izkoristiti,« je bil zadovoljen Schiratti, ki ima vinograde na italijanski strani Brd (Collio).