Leto in pol po drastičnem znižanju subvencij za sončne elektrarne je celotna fotovoltaična panoga v državi na kolenih, naložbe v nove sončne elektrarne pa so stvar preteklosti. »Včasih smo postavili od 60 do 70 sončnih elektrarn letno, danes v Sloveniji ne gradimo niti ene. Nove sončne elektrarne trenutno postavljamo predvsem na Hrvaškem in v Srbiji, kjer imamo okoli 30-odstotni tržni delež, toda naši lanskoletni prihodki so kljub temu dosegli le tretjino tistih iz leta 2012,« razmere opisuje direktor družbe Plan-net Marko Femc.
“Izgubljenih 2000 delovnih mest”
A to še zdaleč ni osamljen primer v panogi, ki je bila še leta 2012 ena najhitreje rastočih v državi, saj so sončne elektrarne rasle tako na strehah stanovanjskih hiš kot proizvodnih hal, skladišč, trgovskih središč, kmetijskih poslopij... »Vsa industrija je v Sloveniji popolnoma ugasnila, po naših ocenah je zaradi nenadnega znižanja odkupnih cen električne energije izgubljenih okoli 2000 delovnih mest,« je kritičen tudi direktor družbe Sol Navitas in predsednik združenja slovenske fotovoltaične industrije Robert Otorepec. Zlasti so bili v zadnjem letu na udaru monterji, projektanti, distributerji in uvozniki, ki so bili bodisi primorani zapreti svoja vrata bodisi so morali izpad prihodkov poskušati nadoknaditi v tujini (zlasti Avstrija, Hrvaška in Srbija). Dokončen udarec za fotovoltaično industrijo utegne biti nova energetska zakonodaja, ki uvaja nov sistem dražb. Toda kot opozarja Otorepec, za zdaj še vedno ni znano, kako bodo te dražbe oziroma razpisi v praksi sploh potekali, saj bo to določeno šele v podzakonskih aktih.
Sprva so se odkupne cene električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, spreminjale enkrat na leto, nato na pol leta, od decembra 2012, ko je vlada Janeza Janše drastično zarezala v višino subvencij, se vsak mesec znižajo za dodatna dva odstotka. Z nadaljevanjem tega trenda bo torej cena električne energije iz sončnih elektrarn že čez dve leti nižja od odjemne cene za gospodinjstva. Če se je pred znižanjem subvencij naložba v sončno elektrarno povrnila v sedmih oziroma osmih letih, je sedaj ta doba pri malih sončnih elektrarnah podaljšana na 15 do 17 let, pri velikih sončnih elektrarnah na 12 do 14 let. A to je še vedno bistveno manj kot naložba v jedrsko elektrarno, ki se običajno povrne šele po okoli 40 letih.
Padec presegel črnoglede napovedi
Vlagatelji so se na znižanje odkupnih cen oziroma subvencij in podaljšanje časa, v katerem bi se jim naložba povrnila, praktično nemudoma odzvali. Toda upad novih sončnih elektrarn je celo presegel najbolj črnoglede napovedi. Po podatkih agencije za energijo je lani luč sveta ugledalo nekaj več kot 360 novih sončnih elektrarn s skupno močjo 33 megavatov (MW), kar je štirikrat manj kot v rekordnem letu 2012 in najmanj po letu 2010, ko se je začel razcvet industrije. Še slabši so podatki za letošnje leto, saj smo v prvem četrtletju dobili le nekaj več kot 20 sončnih elektrarn s skupno močjo vsega 1,4 MW. Pri tem ne gre zanemariti, da sta bili letos postavljeni le dve sončni elektrarni z manj kot 10 KW moči, ki se običajno nameščajo na strehe družinskih hiš, medtem ko je bilo takih elektrarn še leta 2012 kar 70. Tudi pri srednje velikih sončnih elektrarnah z 10 do 25 KW moči, ki so bile priljubljene zlasti pri obrtnikih, kmetih in malih podjetjih, je opazen visok padec. Teh sončnih elektrarn je bilo namreč leta 2012 kar 350, lani še 180, letos pa za zdaj le pet.
Toda uradni podatki ne prikazujejo dejanske slike oziroma jo prikazujejo z večmesečno zamudo. Dejansko je bilo namreč lani zgrajenih trikrat manj sončnih elektrarn kot nakazujejo podatki agencije za energijo. Slednja namreč v podatke za leto 2013 vključuje tudi elektrarne, ki so bile zgrajene že leto prej, vendar so šele lani uspele dobiti deklaracijo, da njihove naprave izpolnjujejo predpisane pogoje.
Upad gradnje sončnih elektrarn ob hkratnem zastoju pri gradnji vetrnih elektrarn (za zdaj zgrajena le ena) in verige hidroelektrarn na srednji Savi pod vprašaj postavljajo tudi izpolnitev zavez iz evropske direktive, da bomo do leta 2020 dosegli 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni porabi. »Leta 2005 je ta delež znašal 16,2 odstotka, v zadnjih letih pa smo se uspeli približati okoli 20 odstotkom. Toda s postavitvijo šestega bloka TEŠ se bo to razmerje porušilo in s takšno dinamiko zahtevanih 25 odstotkov nikakor ne bomo dosegli,« je jasen Femc.
Pol milijarde v sončnih celicah
Zasebni vlagatelji so po neuradnih ocenah v gradnjo sončnih elektrarn doslej vložili okoli pol milijarde evrov, od česar velika večina odpade na obdobje med letoma 2010 in 2012. Po ocenah slovenskega fotovoltaičnega združenja je s podporami Borzen za delovanje sončnih elektrarn izplačal skupno okoli 120 milijonov evrov, od česar leta 2011 dobrih 17 milijonov evrov, lani pa okoli 60 milijonov evrov. A ta znesek se v prihodnjih letih ne bo več bistveno spreminjal, saj ob trenutni višini subvencij naložba v sončne elektrarne za vlagatelje ni več rentabilna. Donos se je namreč znižal na vsega okoli odstotek oziroma pod raven kratkoročnih depozitov.
