Po podatkih urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) se največ umorov v svetovnem merilu zgodi na ameriški celini, odstotek nekaznovanosti za zločine pa je med najmanjšimi. Tako pravi poročilo urada za leto 2013, objavljeno minuli četrtek v Londonu, ki temelji na zbranih podatkih leta 2012. Strokovnjaki OZN ugotavljajo, da se je na ameriški celini (vključno z ZDA in Kanado) zgodilo 36 odstotkov, to je 157.000 od vseh 437.000 umorov, kolikor so jih zabeležili po svetu.
Po indeksu, izračunanem na 100.000 prebivalcev, izstopajo Honduras, Venezuela, Belize, Salvador in Gvatemala. Poročilo urada OZN deli umore v tri kategorije: na tiste, ki so povezani z organiziranim kriminalom, na družbeno-politične umore (terorizem in medetnični konflikti) in na umore, v ozadju katerih so medosebni spori, kamor prištevajo tudi nasilje nad ženskami. Ameriški celini v tej žalostni statistiki sledi Afrika s 135.000 umori (31 odstotkov), Azija s 122.000 (28 odstotkov), Evropa z 22.000 (5 odstotkov) in Oceanija s 1100 (0,3 odstotka) primeri na leto. Svetovno povprečje znaša 6,2 umora na 100.000 prebivalcev.
Ta indeks je štirikrat večji v državah v južnem delu Afrike in v Srednji Ameriki, kjer je povprečje 27 žrtev na 100.000 prebivalcev. V vsej Južni Ameriki beležijo nekoliko nižji indeks, to je 23 umorov, najmanjši je v Argentini, Urugvaju in še zlasti v Čilu, ki je podoben evropskemu povprečju, kjer znaša 3,5 umora na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih ima Čile 3,1. V srednjeameriški državi Honduras je indeks umorov 90,4 na 100.000 prebivalcev, kar pomeni 7172 primerov na leto. Statistični podatki kažejo, da je v tej državi umorjen eden od 280 moških v kategoriji prebivalcev, starih med 30 in 44 let, v starostni kategoriji od 15 do 29 let pa eden od 360 moških. Sledi Venezuela z indeksom 53,7 umora, to je 16.072 primerov na leto, pri čemer poročilo navaja, da je to edina država v regiji, kjer število primerov nasilne smrti od leta 1995 nevarno narašča. Na tretjem mestu je Belize s 44,7 umora na 100.000 prebivalcev, sledita Salvador z 41,2 in Gvatemala z 39,9 primera.
Absolutno in relativno
Največji indeks pa ne pomeni največjega števila umorov sploh. Največ umorov na svetu se je leta 2012 zgodilo v Braziliji (50.108 primerov na 200 milijonov prebivalcev), vendar se po indeksu s 25,2 umora na 100.000 prebivalcev uvršča daleč za petimi najnevarnejšimi srednjeameriškimi državami. Čeprav se je v zadnjem času število primerov nasilne smrti v brazilskih mestih Rio de Janeiro in Sao Paulo zmanjšalo, se indeks na ravni celotne države v zadnjih 30 letih ni spremenil. Podobno se dogaja v Mehiki, kjer od leta 2006 poteka pravcata vojna med rivalskimi narkokarteli in varnostnimi silami ter pušča vsako leto za sabo okoli 20.000 mrtvih. Kljub temu je mehiški indeks »le« 21,5 umora. Po ugotovitvah iz poročila je okoli 30 odstotkov umorov povezanih z organiziranim kriminalom.
Strokovnjaki OZN ob tem opozarjajo tudi na problem učinkovitosti pravosodja v Latinski Ameriki, saj je na 100 primerov povprečno le 24 obsodb, medtem ko je v Aziji ta številka 48, v Evropi pa 81. Nasilje in problemi s pravosodnim sistemom v Latinski Ameriki so po mnenju mnogih strokovnjakov cokla gospodarskega razvoja v teh državah. Ob tem pa bi se veljalo tudi vprašati, ali ni prav pretekla in sedanja razvojna politika tista, ki generira nasilje.st
