Kot so opozorili organizatorji konference, se je število redno zaposlenih novinarjev v zadnjih letih precej zmanjšalo. Po njihovih navedbah je bilo v zadnjih treh letih na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) zaposlenih 85 novinarjev, v ostalih medijih pa 25.
RTV v boljšem položaju
Kot je pojasnil generalni direktor RTVS Marko Filli, se je število zaposlenih v preteklih letih tudi pri njih zmanjševalo, ker pa se je programski obseg ob tem celo povečeval, se je povečevalo tudi število honoranih sodelavcev. Teh je po njegovih besedah pri njih okoli 500, med njimi jih okoli 200 izpolnjuje pogoje za zaposlitev.
Na RTVS so tako leta 2010 sklenili prvi dogovor, v katerem se je zavod zavezal zaposliti določeno število honorarnih sodelavcev, tako tudi sedaj načrtujejo okoli 50 zaposlitev honorarnih sodelavcev na leto, pojasnjuje Filli. Ob tem priznava, da so v primerjavi z ostalimi medijskimi hišami v boljšem položaju, saj imajo stabilnejše vire financiranja.
Skriti in zasebni interesi za pojmom javnega interesa
Po besedah predsednice uprave Dela Irme Gubanec obveznosti tovrstne zaveze ne bi mogli izpolniti, saj tudi letos naklada izdaj pada. Lani je bilo na Delu 750 honorarnih sodelavcev, ki so delali večinoma priložnostno, kar nekaj pa jih je bilo stalnih, je pojasnila Gubančeva. Kot pravi, se morajo prilagajati razpolovljenim nakladam in več kot razpolovljenemu deležu oglasnega kolača, prav tako pri njih ni obvezna upokojitev ob izpolnjevanju pogojev, kakršna velja v javnem zavodu.
Medijska strokovnjakinja s koprske fakultete za humanistične študije Sandra Bašić Hrvatin opozarja, da so za pojmom javnega interesa, ki naj bi mu mediji sledili, pogosto skriti zasebni interesi. Če želimo, da ta družba ostane demokracija, moramo po njenem mnenju medijem zagotoviti optimalne pogoje za delo in urediti status novinarjev.
Ranljiva skupina
Direktorica direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Ženja Leiler pojasnjuje, da novinarje prepoznavajo kot ranljivo in pomembno skupino na trgu, ki ustvarja medijske vsebine. Po njenih besedah bodo zato v spremembah zakonodaje, ki jo pripravljajo, samostojne novinarje po statusu poskušali izenačiti s samozaposlenimi v kulturi, da jim bodo pripadale tudi nekatere pravice, kot je, denimo, pravica do bolniške odsotnosti.
Obenem Leilerjeva poudarja, da mora država z zakonodajo ustvarjati pogoje za izvrševanje ustavne pravice do obveščanja in obveščenosti, ne sme pa posegati v programske vsebine medijev in se ne more namesto njih ukvarjati s strukturno krizo in spremenjenimi navadami bralcev.
Pličanič: država bi morala podpreti novinarje, ne medijskih hiš
Med poslušalci konference je bil tudi pravosodni minister Senko Pličanič, ki se je v razpravo vključil s predlogom, da bi država podprla novinarje, ne pa medijskih hiš, in sicer tako, da bi del rtv-prispevka namenila za zaposlitev novinarjev v vseh medijih.
Predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Luka Tičar pojasnjuje, da prekerni delavci niso prisotni samo v medijih, temveč danes gospodarstvo temelji na konceptu dela zunaj delovnega razmerja, ker je to za delodajalca ceneje, vendar se s tem prikriva delovno razmerje. Večina prekernih delavcev bi imela po njegovih besedah pravico do celotnega varstva iz delovnega razmerja.
