Kot je ob odprtju pojasnil predsednik uprave BTC Jože Mermal, jih je ogroženost kranjske čebele napeljala na idejo, da bi lahko čebelam pomagali tudi v urbanih okoljih. Postavitev čebelnjaka je zato nadaljevanje zaveze, da bodo z različnimi "zelenimi akcijami" skrbeli za trajnostni razvoj, ki bo odgovoren in prijazen do narave, je poudaril.
Po besedah predsednika čebelarske zveze Boštjana Noča bo čebelnjak v urbanem okolju pomembno prispeval k razvoju čebelarstva, s projektom pa želijo spodbuditi zanimanje mladih v mestu za čebele, povečati število čebelarskih krožkov v urbanih osnovnih šolah, spodbuditi prebivalce mesta, da posadijo več medovitih rastlin, osveščati splošno javnost o pomenu čebel in odpreti širši dialog za čebelam prijazno okolje.
"Potrebno se je zavedati, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od opraševanja čebel," je poudaril Noč. Ob tem pojasnil, da je urbano čebelarstvo vedno bolj pomembno tudi zato, ker na tak način pokažemo, da je v naših mestih "sorazmerno zelo ugodno poskrbljeno za čisto okolje".
Predsednik čebelarske zveze je sicer še izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da čebele ta trenutek lažje preživijo v mestih kot na podeželju, kar po njegovih besedah pomeni, da je z našim kmetijstvom nekaj narobe.
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Po Nočevih navedbah ima Slovenija največjo gostoto čebel v Evropi na kvadratni kilometer, medtem ko smo z okoli 10.000 čebelarji druga država v Evropi po številu čebelarjev na prebivalca.
