Strokovnjaki iz tujine in Slovenije opozarjajo, da je vse več otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Razloge za to iščejo v sodobnem načinu življenja: gledanju televizije, premehki hrani in pomanjkanju gibanja.
Računalnik, televizija...
Otroci so ob računalniku in televiziji pasivni, v tem času ne poteka dialog s starši ali drugo okolico. Na to opozarja tudi dr. Ranko Rajović, ki velikokrat predava v Sloveniji in je napisal knjigo IQ otroka – skrb staršev. Rajović pravi, da je jezik najbolj zapleten miselni proces, ki ga usvojimo do tretjega leta starosti. V tem času se tudi najhitreje oblikujejo zveze med nevroni. Opozori na problem, da v današnjem času otroci veliko časa preživijo ob računalnikih, zato manj govorijo, se manj igrajo, rišejo. Posledice so opazne: slabša finomotorika in groba motorika, težave pri govoru, manj bogat besedni zaklad. Za računalnikom in pred televizijo so otroci namreč pasivni, v tem času pa naj bi skakali, govorili, peli, risali in se zabavali.
Pomen prehrane
Pasirana hrana za dojenčke je primerna za čas uvajanja prve goste hrane. Kasneje pa je pomembno, da sledimo otrokovemu razvoju in mu ponudimo koščke hrane. Ob hranjenju otrok premika usta, ustnice, jezik, lica, čeljust, hrano sesa, žveči, grize in liže. Vse te spretnosti, ki potekajo ob vsakodnevnem hranjenju nekajkrat na dan, prispevajo tudi k razvoju govora. Hitro življenje in premalo posvečanja prehrani dojenčka lahko pomeni premalo priložnosti za omenjene aktivnosti, kar povzroči zaostanke tudi na področju govora. Proizvajalci pripravljene hrane v lončkih, ki jo starši dojenčku ponudijo v časovni stiski ali celo v prepričanju, da je taka hrana boljša za otroke, ponujajo pretlačeno hrano. Zato je pomembno, da okoli osmega meseca otroku ponudimo tudi hrano v koščkih, ne sme pa biti pretrda. Tudi pri uvajanju te hrane sledimo otrokovemu razvoju, čim več priložnosti bo imel za tovrstno hranjenje, tem bolje mu bo šlo. Tako se bo otrok hitreje naučil samostojno jesti, predvsem pa bo aktivno uporabljal mišice, ki mu pomagajo pri razvoju glasov.
Kako posluša dojenček
Dojenčki sprva jezik zaznavajo kot neprekinjen niz glasov. Tudi odrasli imajo podobno izkušnjo, če poslušajo popolnoma neznan jezik. Podobno je z dojenčki: da bi lahko razumeli besede, se morajo najprej naučiti, kje se beseda v nizu glasov konča, ter zaznati začetek nove besede. Vendar je to kar težka naloga, saj besed dojenčki še ne poznajo. Tako se tudi najmlajši znajdejo pred težko nalogo, ki jo rešujejo v prvih šestih mesecih. Prav gotovo dojenčkom pri tem razpoznavanju ne pomaga nerazločen govor ali zelo hiter govor.
Mamščina oziroma starševščina
Pri razpoznavanju prvih besed v nizu glasov lahko dojenčku zelo pomaga poseben govor, ki bi ga lahko poimenovali mamščina ali starševščina. To je poseben način, kako mama oziroma starši govorijo z otrokom, zakonitosti tega govora pa se sploh ne zavedajo, ampak ga spontano uporabljajo z dojenčki. Strokovni izraz, ki se uporablja namesto omenjenih skovank, pa je k otroku usmerjen govor. Značilnosti tega so jasnejši izgovor, počasnejši govor, odmori med besedami, poudarjena intonacija, višja frekvenca, ponovljeni samoglasniki, malo nedokončanih stavkov, krajši stavki in veliko ponavljanja. Znana psihologinja dr. Patrizia Kuhl in številni drugi strokovnjaki priporočajo uporabo tovrstnega govora.
»Gremo papa!«
K otroku usmerjenega govora pa ne smemo enačiti z govorom, pri katerem starši besede iz svojega jezika zamenjajo za preprostejše besede, da bi s tem olajšali razumevanje jezika in otroku omogočili, da se nauči lažje izgovorljivih besed. Gre za povedi, kot so: »Boš čičala tukaj in papala. Potem gremo papa.«
Starši najpomembnejši učitelji jezika
Pred starše je torej postavljena težka in odgovorna naloga. V obdobju, ko otrok še ni vključen v vrtec, se jezik intenzivno razvija, starši pa so najpomembnejši odrasli, ki lahko prispevajo k dobremu razvoju jezika. Žal odrasli v prvih mesecih otrokovega življenja nimamo vpogleda v to, kako otrok gradi jezik. Gibalni razvoj je veliko očitnejši in pediatri ter starši zaostanke in odklone hitreje opazijo. Zaostanke na področju razvoja jezika pa pogosto zaznajo šele vzgojitelji v vrtcih ali učitelji v šoli. Stroka pravi, da je najugodnejši čas za učenje maternega in tujih jezikov do sedmega leta starosti, kasneje pa sposobnost učenja upada.
Znaki za dojenčke pomagajo pri komunikaciji
V tujini, predvsem v Ameriki in Veliki Britaniji, v zadnjem času pa tudi v Nemčiji, se veliko staršev z dojenčki udeleži tečajev znakovnega sporazumevanja. Znaki izhajajo iz znakovnih jezikov za gluhe, metoda pa izhaja iz preproste predpostavke, da otroka lahko naučimo uporabljati znake za najpomembnejše besede. Tako se lahko otrok že nekaj mesecev prej, preden spregovori, sporazume s starši. Kot vemo, se vsi otroci že pred enim letom naučijo pomahati (»papa«), ploskati, če jih dobro opazujemo, pa marsikdaj z rokami pokažejo še kaj drugega. Žal smo starši prepogosto usmerjeni le na prvo besedo in otrokove znake z rokami spregledamo.
Kako začnemo uporabljati znake
Ko je otrok star šest mesecev, mu lahko pokažemo nekaj uporabnih znakov. Iz izkušenj lahko povemo, da se najbolj obnesejo znaki za besede, kot so mleko, še, jesti, piti, ter znaki za živali. Strah, da otrok ne bi govoril, če bo kazal znake, je odveč. Prav nasprotno, ko bomo kazali znake, bomo še več govorili in peli. Znake lahko vključimo v dnevno rutino: previjanje, hranjenje, igra z otrokom ter tako otroku omogočimo številne priložnosti za razvoj jezika in govora. Na tak način sledimo omenjenim študijam, saj je otrok aktiven, učenje jezika poteka intenzivno ter ob pravi starosti, starši pa izkoristijo čas, da otroku na igriv način približajo jezik.
Živa Ribičič se ukvarja s programi in tečaji zgodnjega razvoja pri dojenčkih in malčkih. Več na www.modrapikica.si.
