Ko rečemo Jakončič, govorimo o Carolinah, ni dvoma. Carolina je bila namreč njihova prababica. Najprej smo poznali rdečo in belo, zdaj je v seriji teh vin še nekaj in dan, ko se začne vikend, je bil idealen za prepoznavanje tistega kar ima letos pokazati eden od najboljših Bricev. Takoj po peneči Carolini so nalili njegov sveži sivi pinot 2013, vino, ki se idealno prilega tako Colliju, kot Brdom. Sveže, a vseeno polno vino, ki se lahko obnaša kot rdeče in mnogi ga tudi zaradi tega radi ponudijo kot oranžno vino. Jakončič ne, a vseeno rad omeni, da sivi pinot ponekod v Benečiji zaradi velikega povpraševanja delajo kar iz merlota, ki ga prej razbarvajo. Urbana legenda ali posel, kdo bi vedel. Sledila je bela Carolina 2010, cuvee chardonnaya, rebule in malvazije. Aljoša Jakončič je poudaril, da je posebno vino, ki črpa najboljše iz siromašne lapornate zemlje, ne samo iz sonca. Trte so stare več kot 25 let, na vsaki je največ dva kilograma grozdja.
Carolina noir, je modri pinot. Ponudili so letnik 2007, namesto 2011, ki še ni povsem pripravljen. Jakončič je pohvalil elegantnost, aromo in vonj zrele slivove marmelade. Vino prihaja s hladnih tal, ki niso obrnjena k premočnemu soncu, da se trte ne prekurijo. Francosko? Ne! Carolina noir je posebno vino.
Še vedno je »bestseller« hiše rdeča Carolina, tokrat letnik 2010. V večini je v cuveeju cabernet sauvignon, nekaj je merlota in cabernet franka. Vino, ki je rojeno za staranje je prepričan Jakončič, govoril je o stoletjih. Ni dvoma, težko vino, ki ga je treba pred pitjem konkretno prezračiti, saj veste, za vsako leto eno uro.
Še bolj konkreten je bil finale z magnumom, z liter in pol veliko steklenico Carolina select letnik 2005, v kateri prevladuje merlot. Za sladokusce. Kaj že pravi anekdota? Magnum je idealna količina za par. Seveda, če ona ne pije.
