Velana, nekoč največja tovarna zaves v državi, je pred dnevi naposled končala skoraj desetletje dolg spor z Međimursko banko. V zameno za plačilo okoli milijon evrov odškodnine je Privredna banka Zagreb (pravna naslednica Međimurske banke) umaknila zahtevo za revizijo sodbe, s tem pa je spor tudi pravnomočno končan.
Poravnava na lansko poslovanje Velane, ki jo vodi Leopold Poljanšek, tudi njen četrtinski lastnik, ne bo imela večjega vpliva, saj je družba že pred leti oblikovala rezervacije za tožbo. Toda razplet sodnega spora je Velana končala v bistveno slabšem stanju, kot ga je začela. Če je še pred desetletjem proizvedla za okoli deset milijonov evrov zaves, ki jih je prodala v svojih trgovinah, danes nima niti proizvodnje niti maloprodaje, od nekaj manj kot 200 zaposlenih pa jih je ostalo le še šest. Že vse od leta 2004 Velana posluje z izgubo, zaradi vse nižjih prihodkov pa v zadnjih letih ni mogla pokriti niti tekočih stroškov poslovanja. Kljub temu je še vedno popolnoma nezadolžena in nima najetih posojil.
Proizvodnjo zaves so skupaj z nekaj deset zaposlenimi že leta 2010 prenesli na družbo Teks Pro, ki je že dobro leto dni pozneje končala v stečaju. Teks Pro je Velana ustanovila skupaj s kočevskim invalidskim podjetjem Recinko ter družbo Ona D Alojza Dolinška, ki se ukvarja s proizvodnjo oblačil. Toda skoraj hkrati s stečajem Teks Pro je svojo poslovno pot očitno končala tudi družba Ona D, ki ima le še enega zaposlenega, leta 2012 pa je ustvarila samo še 2500 evrov. V Teks Pro so Velana, Recinko in Ona D skupno vložili vsega 8000 evrov osnovnega kapitala. Kljub skromnemu finančnemu položaju Teks Pro je stečajnemu upravitelju Matjažu Polenčiču uspelo poravnati vse terjatve do zaposlenih in stečaj končati v vsega dveh letih.
V začetku lanskega leta je Velana ostala tudi brez dejavnosti maloprodaje, saj jo je Poljanšek skupaj s trženjem blagovne znamke prenesel na družbo V-Ambienti. Ta je v večinski lasti družbe Velanit nekdanje vodje komerciale v Velani Tjaše Ule, četrtinski delež pa ima v lasti tudi podjetnik Stanislav Jurhar. Z prodajo zaves je Velana na letni ravni ustvarila le še okoli milijon evrov prihodkov oziroma bistveno manj kot v preteklosti, ko so se prihodki nenehno gibali okoli deset milijonov evrov.
Velana je tako ohranila zgolj dejavnost veleprodaje. »Preučujemo možnosti, da bi osrednjo lokacijo na Šmartinski cesti v Ljubljani, kjer imamo okoli 23.000 kvadratnih metrov pokritih površin, razvili v neke vrste diskontni veleprodajni center,« nam je povedal Poljanšek. Pojasnil je, da načrtujejo razširitev dejavnosti še na skladiščenje, za kar so že usposobili zaposlene.
Čeprav je v zadnjem desetletju Velana ustvarila kar okoli deset milijonov evrov izgube, ji je uspelo ohraniti večji del svojih nepremičnin, vključno z okoli 18.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Ljubljani, na katerem bi moral že pred leti zrasti stanovanjsko-poslovni kompleks Šmartinka. Toda ker se ta megalomanski projekt odmika v prihodnost, Poljanšek intenzivno išče najemnike za poslovne prostore, saj trenutno Velana z najemninami ustvari le okoli 300.000 evrov prihodkov na leto. Poleg osrednje lokacije v Ljubljani ima Velana v lasti tudi sedem apartmajev v počitniškem domu Velana Bohinj ter štiri počitniške hiške v naselju Pelegrin pri Umagu, ki jih prav tako oddaja v najem.
