Posle Banke Celje, ki išče 160 milijonov evrov dodatnega kapitala, preiskujejo tudi kriminalisti. V Policijski upravi Celje so nam potrdili, da so v predkazenskem postopku začeli zbirati obvestila »o sumih storitve več kaznivih dejanj, storjenih na škodo Banke Celje«. Ti se nanašajo na odobritev nekaterih posojil v zadnjih letih. Pod drobnogledom kriminalistov so posojila tako pravnim kot fizičnim osebam. Preiskava v Banki Celje, ki jo je do konca lanskega leta vodil pokojni Dušan Drofenik, zdaj pa je začasno na njenem čelu donedavni član uprave Davorin Leskovar, časovno sovpada z odločilnimi tedni za banko. Ta bo po tistem, ko so stresni testi razgalili (potencialno) luknjo v njenem kapitalu, 11. aprila pri delničarjih iskala soglasje za njegovo povečanje. Če jim ga ne bo uspelo zagotoviti, jo še pred poletjem čaka podržavljenje.
So kriminalisti odprli Zvonove mape?
Katera posojila preiskujejo kriminalisti, uradno ni mogoče preveriti. Tudi v Banki Celje teh podatkov ne razkrivajo, saj »je to izključna pristojnost državnega organa«. Po informacijah iz več virov blizu banke naj bi kriminaliste med drugim zanimale okoliščine kreditiranja Zvona Ena Holdinga. Gre za največjega posamičnega dolžnika banke, ki je v njem nasedla z okoli dvajsetimi milijoni evrov posojil, zavarovanih z delnicami Cinkarne Celje, Alpetourja, Heliosa, Term Dobrna in Letrike. Skupna izpostavljenost banke do družb iz kroga mariborske nadškofije znaša okoli 50 milijonov evrov. To pa je skoraj tretjina vseh terjatev, ki jih je banka pustila v dvajsetih največjih propadlih naložbah.
Zakaj je banka, ki bi morala biti po naravi usmerjena v podporo gospodarstvu celjske regije, na veliko financirala posle mariborske nadškofije, ni jasno. Po neuradnih informacijah je pri tem in nekaterih drugih primerih (Grep, Poteza naložbe, Rimske terme) služila kot nekakšen obvod njenega večinskega lastnika NLB. Najbrž ni naključje, da je nadzorni svet Banke Celje med letoma 2007 in 2011 vodil Alojz Slavko Jamnik, nekdanji član uprave NLB, ki je bil v njej zadolžen prav za Zvon. Banka Celje je namreč cerkvene družbe začela financirati domala takoj po tem, ko je v njen nadzorni svet prišel Jamnik. Po naših podatkih je že julija 2007, le dva meseca po tistem, ko je Jamnik prevzel vodenje nadzornikov, banka odobrila prvo posojilo Zvonu Dva Holdingu, za katerega je pozneje jamčil njegov večinski lastnik Zvon Ena Holding. Do konca leta 2008 je banka Zvonu Dva skupaj odobrila že skoraj 20 milijonov evrov posojil, še dodatnih 15 milijonov evrov pa je posodila Zvonu Ena, ki je zanje v nekaterih primerih jamčil z istimi paketi delnic. Poročali smo že, da se je Jamnik po preteku mandata v nadzornem svetu zaposlil v Banki Celje, kjer je bil zadolžen za področje slabih naložb. V začetku januarja je banko moral zapustiti, saj mu Leskovar ni želel podaljšati pogodbe. Ali je to povezano prav s predkazenskim postopkom v Banki Celje, ni znano.
Nekdanji Šrotov gradbinec v osebnem stečaju
Pod drobnogledom naj bi bili po informacijah, ki jih ni mogoče uradno preveriti, tudi nekateri posli Banke Celje s celjskim gradbincem Stankom Božičnikom, ki je od januarja v osebnem stečaju. V prisilni poravnavi njegovega podjetja SGP Nova je Banka Celje prijavila za okoli devet milijonov evrov terjatev, zavarovanih s hipoteko na prostorih družbe v Trnovljah pri Celju. Ocenjena vrednost teh nepremičnin je že leta 2011 znašala manj kot pet milijonov evrov. Podjetje, ki ima že od novembra 2012 blokiran transakcijski račun, povezanim družbam pa je posodilo kar pet milijonov evrov, je leta 2012 ob dobrih 182.000 evrov prihodkov ustvarilo kar 1,6 milijona evrov izgube.
Božičnik je sredi prejšnjega desetletja veljal za hišnega gradbinca Mestne občine Celje, ki jo vodi Bojan Šrot, vsaj pred leti njegov velik prijatelj, ki od leta 2007 sedi tudi v nadzornem svetu Banke Celje. Še leta 2010, ko je bilo Božičnikovo podjetje že v velikih težavah, mu je banka višino maksimalne hipoteke, vpisano na omenjenih zemljiščih, dvignila s treh na pet milijonov evrov. Banka Celje je od leta 2007 financirala tudi Božičnikovo podjetje Arhinvest, ki je skupaj z njenim podjetjem Posest zgradilo poslovno-stanovanjski kompleks ob Ljubljanski cesti v Celju, na zadnji dan leta 2012 pa je imelo za skoraj 700.000 evrov negativnega kapitala. Maksimalno hipoteko v višini 2,3 milijona evrov ima Banka Celje vpisano tudi na Božičnikovi hiši na Spodnji Hudinji, ki jo je Gurs skupaj s pripadajočimi objekti in zemljišči ocenil na okoli pol milijona evrov. Kolikšen del posojila je Božičnik počrpal, ni jasno. Na del teh in drugih nepremičnin so že lani začeli vpisovati izvršbe upniki na čelu z državo, ki je vpisala dobrih 220.000 evrov vredno terjatev, in Hypo Leasingom. Ta je na sodišče vložil zahtevo za Božičnikov stečaj, pri čemer stečajnemu upravitelju Marku Zamanu po naših podatkih v dobrih dveh mesecih s celjskim gradbincem ni uspelo stopiti v stik.
