Že nekaj časa se opozarja, da naš potraten način življenja močno načenja ravnovesje našega življenjskega okolja. Na vse bolj turbulentno vedenje zemeljske klime in ekosistema, ki zamenjuje ravnovesja, na katera smo prilagodili gradnjo domov in mest, pridobivanje hrane in drugih dobrin, brez katerih si življenje danes težko predstavljamo, ne vpliva zgolj potraten način življenja, temveč tudi prenaseljenost planeta. Negativen vpliv se z rastjo potrošnje tudi v razvijajočem se svetu še zaostruje. Znanstveniki zato svarijo, da bi za podpiranje človeštva kmalu potrebovali že kar tri dodatne planete.
»Celoten ekosistem se ruši,« opozarja glavni znanstvenik Nasinega raziskovalnega centra v Langleyju Dennis Bushnell. »Preveč nas je. Bili smo daleč preveč uspešni kot človeška žival. Pravijo, da nam trenutno primanjkuje med 40 do 50 odstotkov planeta. Ko se bodo našim življenjskim standardom približale še milijardne populacije iz Azije, bomo potrebovali dodatne tri planete.«
Znanstveniki za pridobivanje dodatnih zalog za preskrbo potreb človeštva pogosto omenjano kolonizacijo drugih planetov, a so ti scenariji precej problematični. »Če Nasa prične urejati klimatske pogoje na Marsu, bi to trajalo 120 let. Gre pa zgolj za en planet,« opozarja Bushnell. WWF (World Wildlife Fond) opozarja, da bi tri planete za oskrbo potreb ljudi potrebovali že leta 2050.
Manjša potrošnja ali dodatno izkoriščanje morja
Direktor projekta Millennium Jerome Glenn pri tem dodaja, da s tovrstnimi opozorili ne želijo zbujati prestrašenosti, temveč se zavzemajo za to, da se identificira resnične izzive, ki čakajo človeštvo, in razmisli o možnih rešitvah. »Nimamo pravice do pesimizma. Moramo odkriti, kaj je inteligentna rešitev, da ohranimo preživetje naše vrste,« je za Motherboard povedal Glenn.
Med zanesljivejše predloge bi vsekakor lahko uvrstili omejeno in bolj racionalno potrošnjo v primerjavi z današnjo, ko samo prebivalci ZDA, ki predstavljajo manj kot 5 odstotkov svetovne populacije, potrošijo več kot 25 odstotkov svetovnih dobrin in povzročijo za kar 30 odstotkov svetovnega onesnaženja. Bushnell kljub temu predlaga dodatno rešitev, ki bi breme preskrbovanja človeštva prenesla na morja. Predlaga gojenje posebne vrste rastlin (slanuše), ki dobro uspevajo v slani vodi in bi se jih morda lahko izkoristilo za proizvodnjo bio goriv.
Če bi se njegove napovedi uresničile, bi v puščavnih predelih Zemlje s pomočjo namakanja s slano vodo ali sredi oceanov v 10 do 15 letih proizvajali gorivo, ki bi stalo 50 dolarjev na sod, kar je polovica današnje cene. Prepričan je, da bi tako lahko rešili tudi ostale težave, kot so prostorska stiska, pridelovanje hrane, dostopnost do pitne vode in klimatske spremembe.
