Po treh mesecih skrivalnic so v Banki Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca naposled klonili ter objavili odločbe o izrednih ukrepih zoper NLB, Novo KBM, Abanko Vipo, Factor banko in Probanko. Na podlagi teh odločb je okoli 120.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic omenjenih petih bank izgubilo vse premoženje, banke pa je država sredi lanskega decembra tudi nacionalizirala.
Vseh pet odločb temelji na poročilih tujih revizorjev (Oliver Wyman, Ernst&Young in Roland Berger), na podlagi katerih so izračunali kapitalski primanjkljaj bank. Vendar teh poročil v Banki Slovenije ne nameravajo objaviti, čeprav na drugi strani pravijo, da je bila objava odločb o izrednih ukrepih nesporno v javnem interesu. Objavi so se sicer tako dolgo upirali zato, ker so bile, kot pojasnjujejo, razmere v bančnem sistemu po izvedbi dokapitalizacij še nestabilne.
Iz objavljenih odločb je razvidno, da je imela NLB konec lanskega septembra ob predpostavki delujočega podjetja za 318 milijonov evrov negativnega kapitala, v primeru, da bi končala v stečaju, pa med 736 milijoni in 1,56 milijarde evrov negativnega kapitala. Ob predpostavki delujočega podjetja sta imeli konec lanskega septembra Abanka Vipa in NKBM 265 oziroma 67 milijonov evrov negativnega kapitala, v primeru stečaja pa bi NKBM za poplačilo vseh obveznosti zmanjkalo 232 milijonov evrov, Abanki pa 318 milijonov evrov.
Gre za bistvena odstopanja od stanja, ki so ga banke prikazovale v devetmesečnih poročilih, hkrati pa tudi dramatično odstopajo od zahtev Banke Slovenije. Ta je še sredi lanskega leta ocenjevala, da bi Abanka svoj kapitalski primanjkljaj pokrila z dodatnimi 90 milijoni evrov, medtem ko ga je dejansko potrebovala 348 milijonov evrov oziroma skoraj štirikrat več. Toda tako v NKBM kot tudi v Abanki so prepričani, da konec lanskega septembra niso imeli negativnega kapitala, saj v času objave devetmesečnih poslovnih rezultatov obremenitveni testi in skrbni pregled bančnega portfelja še niso bili končani. Podobno je uprave, nadzornike in redne letne revizorje bank včeraj »oprala« tudi Banka Slovenije. Po njihovih pojasnilih upoštevajo višino negativnega kapitala in posledično državne dokapitalizacije, kapitalske potrebe bank za prihodnja tri leta (ob predpostavki uresničitve neugodnega scenarija), medtem ko so sami potrebni kapital ugotavljali znotraj enoletnega časovnega horizonta.
Del kapitalskega primanjkljaja so poleg države sicer pokrili tudi imetniki podrejenih in hibridnih obveznic, ki zdaj prisilno razlastitev izpodbijajo na ustavnem sodišču. Med večjimi lastniki podrejenih bančnih obveznic so bili zlasti domače pokojninske družbe, zavarovalnice, zasebni vlagatelji in tuji investitorji. Med večjimi vlagatelji v podrejeni dolg slovenskih bank je bila poleg številnih domačih zavarovalnic, pokojninskih družb, podjetnikov in gospodarstvenikov tudi Merrill Lynch, ki je NLB že leta 2007 odobrila hibridno posojilo v višini 84,5 milijona evrov. Ali je ameriška investicijska banka, ki se je kasneje pripojila k Bank of America, terjatev do NLB vmes morda že prodala naprej, ni mogoče preveriti. V vseh petih odločbah Banka Slovenije poudarja, da je bila razlastitev podrejenih upnikov ključen pogoj evropske komisije. Toda dejansko Bruselj ni zahteval razlastitve, temveč da podrejeni upniki pri sanaciji našega bančnega sistema sodelujejo v polni meri. Zahteve komisije bi tako Banka Slovenije in država izpolnili že, če bi podrejene obveznice pretvorili v redne delnice. Na tak način bi namreč lastniki podrejenih in hibridnih obveznic sodelovali pri sanaciji, učinek za banke pa bi bil enak.
Upravi NKBM in Abanke sta večji del lanskega leta sicer iskali investitorje, ki bi ju kapitalsko podprli, vendar iskanje ni obrodilo sadov. Interes za sodelovanje pri 400-milijonski dokapitalizaciji NKBM so izrazili trije investitorji, pri čemer je eden opravil tudi skrbni pregled. Toda v začetku lanskega leta je ta investitor banko obvestil, da se do prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) začasno umika. Podobno je bilo tudi pri Abanki Vipi, kjer so dobili celo nezavezujočo ponudbo ene od tujih bank, ki jih je nameravala dokapitalizirati s 100 milijoni evrov, vendar je pred dokapitalizacijo prav tako zahtevala prenos slabih terjatev na DUTB.
