Če je bil trg vzajemnih skladov na vrhuncu borzne evforije leta 2007 razdrobljen med 14 domačih družb za upravljanje in le nekaj manj tujih ponudnikov, je slika danes popolnoma drugačna. Tuji upravljalci, zlasti avstrijske banke, so se namreč v zadnjih letih skoraj popolnoma umaknili s slovenskega trga in imajo v upravljanju le še okoli 120 milijonov evrov sredstev domačih vlagateljev. Hkrati se je število domačih družb za upravljanje zmanjšalo skoraj za polovico, praktično celotno industrijo vzajemnih skladov, ki se po več letih odlivov sredstev znova prebuja, pa obvladuje pet velikih družb za upravljanje.
Triglav Skladi, KD Skladi, NLB Skladi, KBM Infond in Alta Skladi po naših analizah namreč obvladujejo že več kot 90 odstotkov trga, okoli pol milijona vlagateljev pa ima v njihovih vzajemnih skladih naloženih že blizu 1,7 milijarde evrov sredstev. Prav omenjenih pet družb je bilo v zadnjih letih tudi najbolj agresivnih pri prevzemih svojih konkurentov oziroma jim je uspelo izkoristiti prodajno mrežo svojih lastnic. Prav to in vključitev skladov v različna naložbena zavarovanja je tem družbam vsekakor pomembneje pomagalo pri brodenju čez finančno-gospodarsko krizo. V dejavnosti upravljanja vzajemnih skladov je namreč ključnega pomena zlasti obseg sredstev v upravljanju, saj so njihovi stroški poslovanja bolj ali manj fiksni.
Kako so se premešali tržni deleži
Obseg sredstev v upravljanju so od leta 2008 še najbolj povečali Triglav Skladi in NLB Skladi. Tudi brez upoštevanja prevzetih skladov Abanke so namreč v Triglavu Skladih obseg sredstev v upravljanju povečali za kar okoli 150 milijonov evrov, v NLB Skladih za okoli 120 milijonov evrov. Z rastjo se lahko pohvalijo le še v KD Skladih, kjer jim je obseg sredstev uspelo povečati za 50 milijonov evrov. Rast sredstev so dosegli tudi KBM Infond (okoli 70 milijonov evrov) in Alta Skladi (okoli 10 milijonov evrov), vendar skoraj izključno zaradi prevzemov manjših družb za upravljanje. KBM Infond je namreč prevzel upravljanje vzajemnih skladov Probanke upravljanje in Krekove družbe, Alta pa DUS Krono.
Bistveno slabše so se odrezale preostale družbe za upravljanje. Perspektiva DZU belokranjskega poslovneža Darija Južne ima namreč v svojih skladih le še devet milijonov evrov sredstev oziroma šestkrat manj kot pred petimi leti. NFD DZU, ki ga je konec lanskega leta kupila istanbulska finančna skupina Neta Yatirim, je izgubila kar 200 milijonov evrov varčevalcev, največ zaradi padca tečajev na Ljubljanski borzi ter umika vlagateljev iz njihovega največjega sklada NFD 1 (nekdanji NFD 1 ID). Primorskim Skladom je na drugi strani v zadnjih letih obseg sredstev v upravljanju uspelo ohraniti pri okoli 50 milijonih evrov, Ilirika DZU Igorja Štembergerja pa ima po podatkih s konca lanskega leta v svojih skladih še okoli 36 milijonov evrov ali 17 milijonov evrov manj kot konec leta 2008.
Po skladih še individualno upravljanje
A že v kratkem se bo trg še dodatno konsolidiral. NLB bo namreč konec meseca dejavnost individualnega upravljanja premoženja prenesla na NLB Sklade, ki bodo z okoli 600 milijoni evrov v upravljanju postali največji slovenski upravljalec premoženja. V prvem koraku bodo v NLB na svojo hčerinsko družbo prenesli okoli 100 milijonov evrov sredstev v upravljanju, v drugem pa še okoli 160 milijonov evrov. Poleg NLB Skladov so licenco za individualno upravljanje premoženja že dobili denimo tudi v Triglavu Skladih, na ta trg pa naj bi se v kratkem podala tudi večina preostalih družb za upravljanje. S to dejavnostjo so se v preteklosti sicer ukvarjale zlasti borznoposredniške družbe in banke, medtem ko so bile družbe za upravljanje omejene le na individualno upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev.
Kako razširjen in obsežen je dejansko slovenski trg individualnega upravljanja premoženja, ni znano, saj uradne statistike ne obstajajo. Po neuradnih ocenah pa imajo vlagatelji pri domačih bankah, borznoposredniških družbah in družbah za upravljanje na individualnem upravljanju med 300 in 500 milijoni evrov premoženja. Za primerjavo omenimo, da je v vseh domačih vzajemnih skladih trenutno za 1,8 milijarde evrov sredstev, v vzajemnih pokojninskih skladih pa le nekaj manj kot 0,9 milijarde evrov.
